14. 6. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Iztoka Tomšiča, s. p., Maribor, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Krašek, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 14. junija 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti:

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20 in 179/20),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 181/20),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 185/20)

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 186/20),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 190/20 in 192/20),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 193/20 in 198/20),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 201/20),

– 1. člena Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (Uradni list RS, št. 2/21),

– 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 5/21),

– 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 9/21),

– 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 12/21) in

– 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 15/21)

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene določbe odlokov, ki so bili sprejeti z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID-19. Zatrjujejo, da jim je bilo zaradi njih onemogočeno opravljanje storitev, povezanih s smučanjem, in da jim je nastala velika premoženjska škoda, ki se kaže v upadu prihodkov. Izpodbijanim odlokom očitajo, da za njihov sprejem Vlada ni imela zakonske podlage in da nesorazmerno posegajo v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Navajajo, da posledice protiustavnosti in nezakonitosti niso bile odpravljene in da bodo zoper državo uveljavljali odškodninske zahtevke za nastalo škodo.

2.Izpodbijane določbe podzakonskih predpisov v času vložitve pobude niso več veljale. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Pobudniki svoj pravni interes utemeljujejo z napovedjo odškodninskih zahtevkov zoper državo. S tem niso izkazali pravovarstvene potrebe za presojo neveljavnih predpisov. Ker odloki v delih, v katerih jih izpodbijajo pobudniki, ne veljajo več, jih ni mogoče razveljaviti. V skladu z 47. členom ZUstS lahko Ustavno sodišče ugotovi, da predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, pri čemer lahko odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve. Ugotovitev z učinkom razveljavitve na pravni položaj pobudnikov ne more vplivati. Njihov pravni položaj bi se izboljšal le, če njihov postopek še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi imeli pobudniki vloženo ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki bi temeljil na podzakonski določbi, za katero bi Ustavno sodišče ugotovilo, da ni bila v skladu z Ustavo in zakonom, ter odločilo, da ima ugotovitev učinek razveljavitve.[1] Pobudniki ne zatrjujejo, da so že vložili tožbe, temveč njihovo vložitev šele napovedujejo. V primeru ugotovitve neskladnosti z Ustavo in zakonom z učinkom odprave, bi pobudniki morali izkazati morebitni nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, kar je na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki že v trenutku vložitve pobude niso več veljali. Teh pa pobudniki z navedbami v pobudi, ne izkažejo. Ustavno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da zgolj z napovedjo morebitnega odškodninskega zahtevka, pobudnik ne more izkazati pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS.[2] Pravovarstvene potrebe pobudniki ne izkažejo niti s posplošenim enačenjem upada prihodkov z domnevno nastalo škodo niti s trditvami, da bi za izkazanost elementa protipravnosti v odškodninski pravdi Ustavno sodišče moralo ugotoviti, da so izpodbijani odloki nezakoniti oziroma protiustavni. Ustavno sodišče je namreč že pojasnilo, da bo v morebitnem postopku na podlagi tožbe za plačilo odškodnine, sodišče presojalo vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej tudi protipravnost, pobudniki pa bodo v teh postopkih imeli možnosti uporabiti vsa pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo.[3]

4.Iz navedenih razlogov pobudniki ne izkazujejo pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanih podzakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-196/02 z dne 20. 1. 2005.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-168/09 z dne 2. 12. 2010. Prim. tudi sklep št. U-I-196/02.

[3]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-837/16 z dne 30. 9. 2020.