Jedro

Poškodbe, ki jih je po tožbenih trditvah utrpel tožnik, se uvrščajo (tudi) med srednje hude primere. Zato je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se ugovor krajevne pristojnosti zavrne.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z določitvijo Okrožnega sodišča v Celju kot pristojnega sodišča za sojenje v predmetnem sporu oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je v predmetnem odškodninskem sporu vložil tožbo pri sodišču, na območju katerega ima začasno prebivališče. V tožbi izbirno krajevno pristojnost iz drugega odstavka 52. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) utemeljuje s trditvami, da gre za škodo zaradi hude telesne poškodbe, ker je v škodnem dogodku utrpel pretrganje tetive kvadricepsove mišice leve noge, zlom začetnega členka 2., 3. in 4. prsta desne roke ter zlom 5. dlančnice desne roke.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da je izbirna krajevna pristojnost izjema, ki se priznava le v primeru res hudih poškodb. Potem, ko je primerjaje podatke o razvrstitvi poškodb v posameznih primerih iz na spletu dostopne sodne prakse ugotovilo, da je po Fischerjevi lestvici rupture tetiv ter zlomi členkov prstov in dlančnih kosti moč uvrstiti med lahke ali srednje hude primere, je zaključilo, da tožnik nima izbirne pristojnosti.

7. Pritožnik pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo ugotovljena dejstva, ki utemeljujejo krajevno pristojnost sodišča. Ob ugotovitvi prvostopnega sodišča, da se poškodbe, ki jih je po tožbenih trditvah utrpel tožnik, v sodni praksi uvrščajo (tudi) med srednje hude primere, se pravna podlaga, ki jo je v tožbi navedel tožnik, izkaže za pravilno. Pri tem gre posebej izpostaviti, da drugi odstavek 52. člena ZPP izbirne krajevne pristojnosti ne omejuje le na res hude telesne poškodbe, kot je to zmotno pojasnilo prvostopno sodišče. 8. Ker gre torej v tožbi zatrjevane poškodbe ob pravilni uporabi materialnega prava pravno opredeliti kot hude, se je pritožba izkazala za utemeljeno. Zato ji je bilo potrebno ugoditi ter izpodbijano odločitev spremeniti tako, da se ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je toženec podal v odgovoru na tožbo, zavrne (3. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP).

9. O stroških, ki so tožniku nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo, saj je odločitev o stroških odvisna od odločbe o glavni stvari (drugi odstavek 165. člena in šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Po tej določbi je v primeru, če je škoda nastala zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.