Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da se sodišče sklicuje na stroškovnik, na tem pa označi, katere stroške je priznalo in v kakšni višini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke (toženca) in odločilo, da sklep o začasni odredbi P 40/2021 z dne 26. 3. 2021 ostane v celoti v veljavi (I. in II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki (tožniku) povrniti stroške postopka v znesku 869,05 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, ki izpodbija III. točko izreka zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v III. točki izreka razveljavi s stroškovno posledico.

Sodišče je navedlo, da je toženec na podlagi 154. člena ZPP dolžan tožniku povrniti stroške ugovornega postopka, ki jih je sodišče odmerilo na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter po Odvetniški tarifi (OT), ker toženec ni uspel z ugovorom. Navedlo je, da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške, razvidne iz priloge. K sklepu priloga ni priložena oziroma tožencu ni bila vročena. Toženec se zato zoper odločitev sodišča niti ne more pritožiti, ker ne ve, na podlagi česa je sodišče odločilo, kot izhaja iz III. točke izpodbijanega sklepa. Povzema prvi in drugi odstavek 339. člena ZPP ter navaja, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker sklep nima obrazložitve oziroma naj bi bila ta podana v prilogi sklepa, ki tožencu ni bila vročena (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Toženec predlaga tudi, da pritožbeno sodišče odloči, da obresti od priznanih stroškov tečejo šele od izdaje odločbe višjega sodišča, saj je odločitev o stroških v prvostopenjski odločbi napačna.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena navedba, da je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljena.1 V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da se sodišče sklicuje na stroškovnik, na tem pa označi, katere stroške je priznalo in v kakšni višini. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje na stroškovniku tožnika (list. št. 44 spisa), ki je pripet k zapisniku z naroka dne 12. 7. 2021, označilo, katere stroške je tožniku priznalo in v kakšni višini, zato je odločitev o pravdnih stroških mogoče preizkusiti.

6. Sodišče je res navedlo, da so odmerjeni stroški v višini 869,05 EUR razvidni iz priloge, vendar je očitno, da gre za stroškovnik, pripet k zapisniku, in ne kakšno posebno prilogo (k sklepu), zato so neutemeljene tudi navedbe, da se toženec zoper odločitev sodišča ne more pritožiti, ker mu priloga sklepa ni bila vročena.

7. Sodišče prve stopnje je glede na uspeh pravdnih strank (154. člen ZPP) tako tožniku priznalo stroške za zastopanje po odvetniku, in sicer za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe (250 točk), odgovora na ugovor (500 točk), navzočnost na naroku 16. 6. 2021 (250 točk) in na naroku 12. 7. 2021 (125 točk), skupaj 1125 odvetniških točk, materialne izdatke v višini 2 % do 1000 točk (20 točk) in 1 % nad 1000 točk (1,25 točke). Skupno je torej priznalo 1146,25 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 687,75 EUR, 22 % DDV znaša 151,30 EUR, sodna taksa pa 30,00 EUR. Vsi potrebni stroški tožnika, ki mu jih je dolžan povrniti toženec, tako znašajo 869,05 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo tudi paricijski rok, glede katerega toženec predlaga posledično spremembo zaradi (neutemeljeno) zatrjevane napačne odločitve o stroških postopka.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženec s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi tožnik, saj njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in stroški, ki so nastali z njim, niso bili potrebni. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154., 155. členu ZPP in na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Toženec povzema tudi prvi odstavek 339. člena ZPP glede relativno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kršitev po tem odstavku pa ne obrazloži oz. konkretizira.