Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je obteževalne okoliščine nepravilno ocenilo in je obdolžencema izreklo prenizki zaporni kazni. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obema obdolžencema izrečeni kazni zvišalo, pritožbo zagovornika enega od obdolžencev pa je zavrnilo kot neutemeljeno, saj je predlagal izrek nižje zaporne kazni.
Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu N. B. izrečena kazen zviša na 10 (deset) mesecev zapora, obdolženemu S. B. pa se izrečena kazen zviša na 6 (šest) mesecev zapora.
Pritožba zagovornika obdolženega S. B. se zavrne kot neutemljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženi S. B. je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati na 50.000,00 (petdeset tisoč) SIT odmerjeno povprečnino.
Okrajno sodišče v Domžalah je z izpodbijano sodbo obdolženca N. B. in S. B. spoznalo za kriva, da sta storila v sostorilstvu kaznivo dejanje tatvine po čl. 211/1 KZ v zvezi s čl. 25 KZ. Vsakemu je izreklo po tri mesece in petnajst dni zapora. Obdolženemu S. B. je v izrečeno kazen vštelo čas prebit v priporu od 5.6.2000 od 22. ure dalje. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.
Proti navedeni odločbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi prenizko odmerjene kazni. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obema obdolžencema izrečeta višji zaporni kazni, predvsem pa bi bilo potrebno obdolženemu S. B. izreči višjo kazen kot obdolženemu S. B..
Zagovornik obdolženega S. B. se tudi pritožuje zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe v odočbi o izrečeni kazni tako, da naj se obdolženemu S. B. izreče primerna nižja kazen.
Višja državna tožilka N. L. R. je predlagala ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke ter zavrnitev pritožbe zagovornika obdolženega S. B. kot neutemeljene.
Pritoža okrožne državne tožilke je utemeljena, zagovornikova pritožba pa je neutemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja v zvezi z obdolženim N. B., da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot obteževalne okoliščine predkaznovanost obdolženca za premoženjske delikte ter vztrajnost pri storitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Vendar pa teh obteževalnih okoliščin ni ustreno ovrednotilo. Ta obdolženec je glede na dosedaj izrečeni kazni, enkrat celo na večletno zaporno kazen, res očitno nagnjen k izvrševanju kaznivih dejanj, kot utemeljeno navaja državna tožilka. Zato je pritožbeno sodišče temu obdolžencu zvišalo izrečeno kazen na deset mesecev zapora, pri tem pa je kot olajševalno okoliščino upoštevalo to, da je oče dveh mladoletnih otrok.
Obdolženi S. B. pa dosedaj še ni bil kaznovan. Vendar pa je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni našlo okoliščin, ki bi kazale na to, da je storjeno kaznivo dejanje v življenju tega obdolženca "nek enkraten ali naključen dogodek, storjen iz nepremišljenosti ali trenutne stiske", in da prognoza bodočega vedenja ni pozitivna. To in vztrajnost pri izvršitvi tega kaznivega dejanja nujno pogojuje izrek zaporne kazni, vendar pa višje, kot je izrečena. Zato je pritožbi državne tožilke tudi v zvezi s tem obdolžencem ugodilo in je obdolženemu S. B. izrečeno kazen zvišalo na šest mesecev zapora, pri tem pa je tudi pri tem obdolžencu upoštevalo, da skrbi za mladoletnega otroka.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta tako spremenjeni kazni pravični in sorazmerni s težo kaznivega dejanja ter s stopnjo krivde obeh obdolžencev. Prav glede na navedeno, ker sta bili torej izrečeni pred sodiščem prve stopnje obema obdolžencema prenizki kazni, je zato neutemeljena pritožba zagovornika obdolženega S. B., ki je predlagal izrek nižje kazni temu obdolžencu. Zato je sodišče druge stopnje zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Ker zagovornik obdolženega S. B. s pritožbo ni uspel, je ta obdolženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in sicer povprečnino, ki jo je sodišče druge stopje odmerilo na 50.000,00 SIT.
Pri tem je upoštevalo obdolženčeve premoženjske razmere ter trajanje in zamotanost pritožbenega postopka.