Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba Kp 106/2005

ECLI:SI:VSCE:2005:KP.106.2005 Kazenski oddelek

veljavnost
Višje sodišče v Celju
3. maj 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če priča na glavni obravnavi pokaže na obdolženca kot osebo, s katero je imela osebni stik pri storitvi kaznivega dejanja, kar izhaja tudi iz drugih dokazov,ne gre za formalno prepoznavo po 242. čl. ZKP, ker ta ni bila potrebna, saj to dejstvo ni bilo sporno. Zato takšna prepoznava ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se kazen, določena za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po I. odstavku 217. člena KZ, ki je navedeno v točki I/B krivdoreka, zviša na 2 (dve) leti in 4 (štiri) mesece zapora, zaradi česar se enotna kazen zviša na 2 (dve) leti in 9 (devet) mesecev zapora.

Pritožba obdolženega M. J. se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje.

Obdolženi M. J. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega treh kaznivih dejanj goljufije po III. in I. odstavku 217. člena KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena KZ. Za prva tri kazniva dejanja so bile določene posamezne kazni po tri mesece zapora, za četrto pa kazen eno leto in osem mesecev zapora. Nato je bila izrečena enotna kazen dve leti in štiri mesece zapora. Vanjo je bil vštet čas, prebit v priporu od 22.10.2004 od 15.00 ure dalje. Obdolženec je bil oproščen plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP vključno s stroški za postavljenega zagovornika. Sedemintridesetim oškodovancem je dolžan plačati premoženjskopravne zahtevke bodisi samo v glavnici bodisi tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z isto sodbo je bil obdolženec oproščen obtožbe zaradi desetih kaznivih dejanj goljufije po III. in I. odstavku 217. člena KZ. Devet oškodovancev je bilo s premoženjskopravnimi zahtevki napotenih na pravdo.

Z isto sodbo je bila po 1. točki 357. člena ZKP zavrnjena obtožba zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije po III. in I. odstavku 217. člena KZ, po 2. točki 357. člena ZKP zavrnjena obtožba zaradi dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po I. odstavku 145. člena KZ in zaradi desetih kazniv dejanj goljufije po III. in I. odstavku 217. člena KZ, po 4. točki 357. člena ZKP pa je bila zavrnjena obtožba zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije po III. in I. odstavku 217. člena KZ.

Zoper obsodilni del te sodbe sta se pravočasno pritožila okrožna državna tožilka in in obdolženec po zagovorniku.

Okrožna državna tožilka je izpodbijala kazen, določeno za kaznivo dejanje pod točko I/B krivdoreka. Predlagala je spremembo tega dela izpodbijane sodbe in zvišanje te kazni, kakor tudi enotne kazni.

Obdolženec je uveljavil pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, kakor tudi obvestilo zagovorniku in obdolžencu o seji senata sodišča druge stopnje.

V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. s. F. H. je v pisnem stališču do obeh pritožb predlagal, da se pritožbi okrožne državne tožilke ugodi in se kazen, določena za kaznivo dejanje pod točko I/B izrek,zviša na dve leti in štiri mesece zapora, enotna kazen pa na tri leta zapora. Obdolženčeva pritožba pa naj se zavrne kot neutemeljena.

To stališče je bilo vročeno obdolžencu in zagovorniku, vendar nanj nista odgovorila.

Sodišče druge stopnje ni obvestilo obdolženca in zagovornika o seji senata, ker ni ugotovilo, v čem naj bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari. Zato pogoj iz I. odstavka 445. člena ZKP ni bil izpolnjen.

Pritožba okrožne državne tožilke je utemeljena.

Sodišče druge stopnje soglaša s stališčema okrožne državne tožilke in višjega državnega tožilca, da je bila obdolžencu za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po I. odstavku 217. člena KZ, opisano v točki I/B krivdoreka, določena prenizka posamezna kazen, ki res ni sorazmerna s kaznimi, ki so določene za vsako posamezno kaznivo dejanje goljufije po III. in I. odstavku 217. člena KZ iz točke I/A krivdoreka. Res sestavlja nadaljevano kaznivo dejanje kar 36 posameznih dejanj, skupna vsota dosežene premoženjske koristi pa znaša kar 924.292,00 SIT (pri treh posameznih kaznivih dejanjih iz točke I/A le 97.680,00 SIT). Razen tega je obdolženec specialni povratnik, česar sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo. Končno tudi vse do sedaj izrečene, pa tudi prestane kazni, pri obdolžencu niso dosegle svojega namena. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in je to posamezno kazen zvišalo na dve leti in štiri mesece zapora. Zaradi tega je moralo ustrezno zvišati tudi izrečeno enotno kazen.

Obdolženčeva pritožba ni utemeljena.

Zmotna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje opravilo prepoznavo obdolženca po posameznih oškodovancih oziroma pričah v nasprotju z 242. členom ZKP in s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka. Posamezni oškodovanci, ki so imeli ob storitvi kaznivega dejanja na njihovo škodo osebni stik z obdolžencem, so na glavni obravnavi samo potrdili to, kar so izpovedali o kaznivemu dejanju s tem, da so pokazali na obdolženca kot osebo, s katero so se dogovarjali za posamezen posel, zaradi katerega so bili v končni posledici ogoljufani. Tako sploh ni bilo sporno, da so imeli stik samo z njim in z nikomer drugim. Enako velja glede prepoznave po pričah, ki so prav tako imele osebni stik z obdolžencem. Ker prepoznava po 242. členu ZKP ni bila potrebna, tudi ni bila opravljena. Vsi, ki so prepoznali obdolženca, so s tem samo potrdili svoje izpovedbe o storjenih kaznivih dejanjih. Ti oškodovanci so navedli tudi obdolženčeve osebne podatke oziroma podatke o transakcijskem računu in naslovih, na katere so mu bodisi nakazali dogovorjeno vsoto oziroma so mu na dogovorjenem kraju osebno izročali denar.

Vsi oškodovanci, ki so bodisi na policiji bodisi na glavni obravnavi predložili obdolženčevo lastnoročno napisano in podpisano potrdilo o prejemu denarja, so tako verodostojno dokazali, kar so trdili v izpovedbah. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno zavrnilo dokazni predlog obrambe, da bi listinske dokaze obdelal izvedenec za raziskavo pisave, ki bi bodisi potrdil bodisi ovrgel obdolženčeve podpise. Potreba po izvedenstvu te vrste nastane samo v primeru, ko se pojavi dvom v istovetnost posameznega podpisa na posamezni listini. Ker pa tudi sodišče druge stopnje takšnega dvoma prav glede na izčrpne in verodostojne izpovedbe posameznih oškodovancev in prič ni ugotovilo - enako, kakor sodišče prve stopnje je prepričano, da je obdolženec sam napisal oziroma podpisal vsa potrdila o prejemu denarja, tudi poštne nakaznice, ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da gre za neverodostojne dokaze.

Tudi nadaljnja pritožbena trditev, da vsi ti listinski dokazi ne pomenijo dokaza, da je obdolženec denar tudi sprejel, ni sprejemljiva. Ni prav nobenega podatka ali dokaza, da obdolženec tega denarja oziroma dobroimetja za telefoniranje ne bi sprejel oziroma koristil. Prav s temi listinami so oškodovanci podkrepili verodostojnost svojih izpovedb. Samo oškodovancu D. J. je bil znesek 23.000,00 SIT, nakazan na P. u. v R., vrnjen (kaznivo dejanje pod točko I/B-31 izreka). Zato je logično, da je obdolženec ves ostali denar, nakazan na njegov transakcijski račun pri banki ali na sporočen naslov, tudi dvignil. Slednji izhaja tudi iz izpovedb poštnih uslužbenk V. G., D. G. in V. M., kakor tudi iz izpovedb prič S. G. in D. M., ki ju je obdolženec uporabil za dvig poslanega denarja na njuno ime, vendar je tudi ta denar vzel samo on.

Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec storil vsa kazniva dejanja, ki so navedena v krivdoreku izpodbijane sodbe. Za vsako izmed njih je uporabilo verodostojne in zakonite dokaze, ki so v celoti potrdili obtožbo. Pritožbeno zanikanje prav vseh kaznivih dejanj je celo v nasprotju z obdolženčevim sicer skopim zagovorom, kjer je vsaj storitev kaznivih dejanj pod točko I/B-24 in 25 priznal. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor pri kaznivem dejanju pod točko I/B-22, saj obdolženec resnično ni dokazal, da bi oškodovancu A. M. vrnil denar. Enako velja glede zagovora pri kaznivem dejanju pod točko I/A-3; ni bilo nobenega dokaza, da bi oškodovanec A. K. obdolžencu karkoli ukradel, zlasti pa ne šivalnega stroja. Tako tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni izkazan.

Zaradi ugoditve pritožbi okrožne državne tožilke in zvišanje posamezne kazni za kaznivo dejanje pod točko I/B izreka, kakor tudi enotne kazni, pri čemer je sodišče druge stopnje opravilo oceno odločbe o kazenski sankciji, so tako posamezne kazni za kazniva dejanja pod točko I/A-1, 2 in 3 primerne in jih ni bilo mogoče spremeniti v obdolženčevo korist. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi pritožbenega uspeha okrožne državne tožilke in lastnega pritožbenega neuspeha bi moral obdolženec plačati povprečnino kot strošek pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te dolžnosti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia