Jedro

Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni

-v izpodbijani II. točki izreka tako, da se tudi v preostalem delu ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi z dne 6. 7. 2022 razveljavi ter se predlog za izvršbo z dne 22. 4. 2022, dopolnjen z vlogo z dne 11. 5. 2022, zavrne,

-v izpodbijani III. točki izreka pa tako, da mora upnik v 8 dneh od prejema tega sklepa dolžniku A. d.o.o. povrniti 1.116,30 EUR stroškov ugovornega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II.Upnik mora dolžniku A. d.o.o. v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 1.241,30 EUR stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugovoru dolžnika A. d.o.o. delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem so bile dolžnikovemu dolžniku naložene v plačilo zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 181.904,64 EUR od 14. 4. 2021 dalje in dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 181.904,64 EUR od dne 14. 4. 2021 dalje, in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, v II. točki izreka je ugovor dolžnikovega dolžnika v preostalem delu zavrnilo in v III. točki izreka odločilo, da dolžnikov dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka.

2.Zoper sklep se dolžnikov dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uvodoma navaja vse pritožbene razloge prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, upniku pa naloži v plačilo vse stroške dolžnikovega dolžnika.

3.Navaja, da je sklep neobrazložen in da je sodišče kršilo določila procesnega zakona in napačno uporabilo materialno pravo. Izpostavlja, da upnik v odgovoru na ugovor navedb iz ugovora v zvezi z nezmožnostjo rubeža prihodkov ni prerekal, ampak je celo priznal, da je bil s prihodki dolžnika seznanjen. Med strankama ni bilo sporno, da dolžnikov dolžnik glede na v ugovoru predstavljeno dejansko stanje upoštevaje določbe ZIZ v spornem obdobju ni mogel rubiti denarnih sredstev, saj ta zaradi zakonskih omejitev niso bila razpoložljiva. Sodišče bi zato moralo zaključiti, da je ugovor utemeljen. Sodišče pa je ravno nasprotno izven trditvene podlage in v nasprotju z drugim odstavkom 7. in drugim odstavkom 214. členom ZPP odločilo, da dolžnikov dolžnik ni izkazal, da je pri izvrševanju sklepa o izvršbi moral poleg minimalne plače upoštevati tudi znesek v višini prejemka iz naslova preživnine za oba polnoletna otroka. To naj ne bi bilo izkazano, ker k ugovoru ni bila priložena izjava dolžnika B. B. dolžnikovemu dolžniku, da uveljavlja višjo omejitev iz naslova preživljanja. Višja omejitev zaradi zakonitega preživljanja otrok po ugotovitvah sodišča tudi naj ne bi bila navedena na plačnih listah. Sodišče izven trditev strank zapiše, da je izjava C. C. z dne 10. 8. 2022 zapisana za potrebe predmetnega izvršilnega postopka. Izpostavlja, da je dolžnikov dolžnik majhno podjetje, zaposleni se med seboj poznajo in da je bil seznanjen s tem, da ima dolžnik dva otroka, ki se še šolata in da ju je dolžan preživljati, to pa upoštevaje določilo petega odstavka 102. člena ZIZ zadostuje. Noben predpis ne zahteva, da delodajalec od zaposlenega zahteva, da mu dejstva iz svojega življenja sporoča v pisni obliki, pri čemer sodišče niti ni podvomilo, da bi obveznost preživljanja v zatrjevani višini obstajala. Izpisek iz rojstne matične knjige in potrdili o šolanju sta javni listini, ki zadostujeta za uveljavljanje upravičenosti do višje omejitve iz naslova preživljanja. Sodišče prihaja samo s sabo v nasprotje, ko po eni strani ugotavlja, da dolžnost preživljanja obstoji, potem pa izven trditvene podlage in v nasprotju s svojimi predhodnimi ugotovitvami zaključi, da bi moral dolžnikov dolžnik predložiti še druge listine, ki pa nimajo narave javne listine (obvestilo oziroma zahtevek ni javna listina, temveč zasebna listina). C. C. je za potrebe tega postopka potrdila, da dolžnik plačuje preživnino in razumljivo je, da je izjava datirana na 10. 8. 2022. V skladu s 134. členom ZIZ je delodajalec odgovoren le za opuščeno odtegnitev plače, ki je neupravičeno ni opravil. Znesek terjatve ustreza seštevku vseh zneskov, ki bi jih moral odtegniti od dolžnikovih prejemkov, pa jih ni. Kadar upnik ne razpolaga z dohodki dolžnika, lahko vloži predlog za izterjavo celotne terjatve, vendar to ne pomeni, da je dolžnikov dolžnik dolžan plačati celotno terjatev. Nanj se zgolj prenese breme dokazovanja višine terjatve, do katere je upnik po 134. členu ZIZ upravičen, temu bremenu pa je dolžnikov dolžnik nedvoumno zadostil, saj je v ugovoru specificiral vse dohodke dolžnika in zanje predložil vsa dokazila (plačilne liste in dohodninsko odločbo) in zatrjeval, da zaradi zakonskih omejitev upniku ni mogel nakazati nobenih denarnih sredstev, upnik pa temu ni oporekal in nasprotoval. Sodišče prve stopnje bi moralo ugovoru ugoditi vsaj v tem delu in mu upoštevaje 134. člen ZIZ naložiti v plačilo zgolj tisto, česar upniku neupravičeno ni nakazal, za kar je imelo v listinah več kot dovolj podlage (seznanjeno je bilo z višino prihodkov v spornem obdobju). V nobenem primeru pa sodišče ni imelo podlage, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati celotno glavnico. Priglasil je stroške.

4.Upnik odgovora na pritožbo ni vložil.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da dolžnikov dolžnik v pritožbi ni izrecno navedel, zoper kateri del sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbenih navedb in pritožbenega predloga štelo, da se dolžnik pritožuje le zoper zanj neugodne dele odločitve, in sicer zoper zavrnitev ugovora v preostalem delu (II. točka izreka) in zoper stroškovno odločitev v III. točki izreka izpodbijanega sklepa.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru dolžnikovega dolžnika - delodajalca glavnega dolžnika B. B. zoper sklep o izvršbi z dne 6. 7. 2022, ki je bil izdan na podlagi 134. člena ZIZ. V skladu s 134. členom ZIZ lahko upnik predlaga, naj izvršilno sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Da bi dolžnikov dolžnik uspel z ugovorom zoper sklep, izdan po 134. členu ZIZ, mora v ugovoru navesti vsa pomembna dejstva in predložiti dokaze, da je pravilno izvrševal sklep o izvršbi, ki je bil izdan zoper dolžnika.

7.Pri izvršbi na dolžnikov dohodek iz delovnega razmerja mora izvrševalec sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti upoštevati omejitve določene v 102. členu ZIZ. V prvi točki prvega odstavka 102. člena ZIZ je tako določeno, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, mogoče seči: za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače (zakonski minimum). Če pa dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči (t.i. višja omejitev). V petem odstavku 102. člena ZIZ je določeno, da dolžnik izkazuje upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.

8.Sodišče prve stopnje je ugovor (razen glede uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti od glavnice) zavrnilo. V razlogih sklepa je sicer pritrdilo navedbam dolžnikovega dolžnika, da je glede na višino minimalne plače v RS v letu 2021 in 2022 nerubljiv del plače, ki je moral dolžniku v izvršbi ostati (zakonski minimum), v letu 2021 znašal 778,42 EUR, v letu 2022 pa 816,57 EUR in ugotovilo, da je dolžnik v letih 2021 in 2022 prejemal višji neto prihodek od navedenih zneskov, razen v mesecu maju 2022, ko je prejel plačo v neto znesku 751,21 EUR. Prav tako je sledilo ugovoru dolžnikovega dolžnika, da ima dolžnik dva otroka, da sta se oba otroka v letih 2021 in 2022 šolala, da otroka ne živita skupaj z dolžnikom in da dolžnik za oba otroka plačuje preživnino. Kljub temu pa je presodilo, da dolžnikov dolžnik ni izkazal upravičenosti do upoštevanja višje omejitve, ker k ugovoru ni predložil izjave dolžnika B. B., da uveljavlja višjo omejitev iz naslova preživljanja dveh otrok in da mu jo kot delodajalec pri obračunu plače upošteva.

9.Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je bilo temu pogoju v celoti zadoščeno z izpiskom iz rojstne matične knjige za oba otroka in s potrdilom o njunem šolanju, ki sta javni listini. Stališče sodišča prve stopnje, da bi moral dolžnikov dolžnik kot izvrševalec sklepa o izvršbi poleg predložitve javne listine, ki izkazuje dolžnost preživljanja družinskega člana, še posebej izkazati tudi izjavo dolžnika, da je uveljavljal pravico do višje omejitve, nima opore v določbah ZIZ. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval. Kot pravilno pritožbeno izpostavlja dolžnikov dolžnik, upnik v odgovoru na ugovor navedb v ugovoru ni substancirano prerekal, zato se ta zatrjevana dejstva glede na prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ štejejo za resnična. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej zmotno zaključilo, da dolžnikov dolžnik ni izkazal upravičenosti do višje omejitve zaradi preživljanja družinskega člana.

10.Ob zgoraj obrazloženem se tako v ugovoru podane trditve, da glede na višino neto mesečnih prejemkov in pravico do višje omejitve na račun dolžnosti preživljanja dveh otrok, dolžniku ni mogel odtegniti in upniku izplačati nobenih denarnih sredstev, ker ta zaradi zakonskih omejitev iz 102. člena ZIZ niso bila razpoložljiva, izkažejo za utemeljene. Zato je pritrditi pritožbi, da je dolžnikov dolžnik z ugovorom uspel izkazati, da sklepa o izvršbi iz utemeljenih razlogov ni mogel izvršiti.

11.Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je tudi v preostalem delu ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi z dne 6. 7. 2022 razveljavilo in predlog za izvršbo z dne 22. 4. 2022, dopolnjen z dne 11. 5. 2022, zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično je spremenilo odločitev o stroških ugovornega postopka v III. točki izreka, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

12.Ker je sodišče druge stopnje odločitev o ugovoru spremenilo, je takšna odločitev narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve v III. točki izreka izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) o stroških ugovornega postopka (3. točka 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Ker je dolžnikov dolžnik z ugovorom uspel, je zaključiti, da mu je upnik ugovorne stroške neutemeljeno povzročil, zato jih mora povrniti dolžnikovemu dolžniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnikovemu dolžniku priznalo nagrado za ugovor 1500 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (OT), na račun 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT 25 točk, skupaj torej 1525 točk oziroma 915,00 EUR, skupaj z 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 201,30 EUR pa 1.116,30 EUR. Upnik tako mora dolžnikovemu dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 1.116,30 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

13.Dolžnikov dolžnik je s pritožbo v celoti uspel, zato je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj mu jih je upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnikovemu dolžniku priznalo nagrado za pritožbo 1500 točk po 7. točki tar. št. 31 OT, na račun 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT 25 točk, kar skupaj znaša 1525 točk oziroma 915,00, skupaj z 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT v znesku 201,30 EUR in plačano sodno takso za pritožbo v znesku 125,00 EUR pa 1.241,30 EUR. Upnik je torej dolžan dolžnikovemu dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 1.241,30 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Delodajalec glavnega dolžnika B. B. - v nadaljevanju dolžnikov dolžnik.

2Odločitev pod točko I. izreka izpodbijanega sklepa o delni ugoditvi ugovoru glede uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti od glavnice in delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrnitvi predloga za izvršbo v tem delu za dolžnika ni neugodna.

3Javna listina je tista listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ali druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom.

4Prim. npr. podobno odločba UPRS I U 486/2019-7 z dne 2. 3. 2021.

5Sodišče je ugovor skladno s 57. členom ZIZ vročilo v odgovor upniku skupaj z opozorilom iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ, torej z opozorilom, da se bodo ugovorne navedbe dolžnikov štele za resnične, če upnica na ugovor v roku ne bo odgovorila ali če v odgovoru ne bo navedla dejstev in predložila dokazov, na katere je opirala predlog za izvršbo.

6Dolžnikove neto plače je dolžnikov dolžnik za vsak mesec posebej od januarja 2021 in do junija 2022 povzel v ugovoru in je po izračunu sodišča druge stopnje v povprečju znašala 853,48 EUR mesečno.