Jedro

V času škodnega dogodka tožena stranka pri zavarovalnici ni imela zavarovane svoje odgovornosti. Ker zavarovalnica nima pravnega interesa za vstop v pravdo, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, da zavarovalnici ne dopusti stranske intervencije na strani tožene stranke, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se stranska intervencija A., Podružnica v B., in stranska intervencija zavarovalnice C., v obeh primerih predlagana na strani tožene stranke, ne dopusti.

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti stransko intervencijo na strani tožene stranke in sicer tako z zavarovalnico C., za A., Podružnica v B., in za D.D. v E., pri čemer je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki nastale stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne odločbe dalje do plačila, oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Tožena stranka je presenečena in prizadeta nad izkrivljenim in povsem nesprejemljivim ter nezakonitim sklepom sodišča prve stopnje. Neverjetno je, na kakšen način je sodišče prve stopnje odločilo o predlaganih stranskih intervencijah na strani tožene stranke. Glede stranske intervencije za D.D. se sodišču sploh ni zdelo odločati, niti z besedo ga ne omeni. Glede zavarovalnice C. d.d. sklep praktično nima obrazložitve in razlogov. Citirana zavarovalnica izkazuje pravni interes, med drugim tudi iz razloga, ker se v spisu nahaja zavarovalna polica, ki se nanaša na toženo stranko. Do delovne nezgode je prišlo že dne 20. 5. 2010. Glede zavarovalnice A., Podružnica v B., pa tožena stranka ugotavlja, da je sodišče očitno podleglo vlogi tožeče stranke. Zavarovalnica je vstopila v pravdo. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

ZPP v 199. členu določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama, če pa je dal intervenient izjavo na naroku, se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki, ki je prišla na narok. ZPP v 200. členu tudi določa, da vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne, sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta.

Pritožbeno sodišče ob navedenem ugotavlja, da je A., Podružnica v B., z vlogo z dne 21. 11. 2012 navedla, da tožena stranka pri njej v času nezgode ni bila zavarovana, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v spis predložila le zavarovalno polico z začetkom veljavnosti od 1. 6. 2010, pri čemer iz tožbe izhaja, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki 20. 5. 2010, torej pred nastalo poškodbo, kar pomeni, da torej navedeni stranski intervenient nima pravnega interesa za vstop v pravdo, pri čemer pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da se je zoper zavrnitev stranske intervencije A., Podružnica v B., le-ta niti ne pritožuje.

Glede stranske intervencije zavarovalnice C., pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje jasno navedlo, zakaj je zavrnilo predlagano intervencijo zavarovalnice C., saj je le-ta z vlogo z dne 28. 11. 2012 izrecno zavrnila vstop v pravdo in navedla, da tožena stranka v času škodnega dogodka pri njej ni imela sklenjenega nobenega zavarovanja splošne civilne odgovornosti. Stranska intervencija je torej pravica nekoga, ki ima pravni interes (1. odstavek 199. člena ZPP), da zmaga v pravdi ena od strank, ne more pa sodišče prisiliti stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo. Toženi stranki tudi pojasnjuje, da bo svoje eventualne pravice zoper obe zavarovalnici lahko uveljavljala v gospodarskem sporu, pri čemer pa se obe zavarovalnici ne bosta mogli sklicevati na „eventualno slabo pravdanje“ tožene stranke.

Glede pritožbene navedbe o predlagani stranski intervenciji za D.D., o kateri sodišče ni odločalo, pa pritožbeno sodišče navaja, da lahko odloča le o odločitvi sodišča prve stopnje, pri čemer sodišče o stranski intervenciji za D.D. niti ni odločalo, tako da tudi pritožbeno sodišče glede navedenega ne more odločati, pri tem pa ugotavlja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo 13. 10. 2014, tožena stranka pa je sodišču poslala sporočilo o pravilnem naslovu D.D. dne 24. 10. 2014, torej že po odločanju sodišča prve stopnje.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.