Jedro

V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).

Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za (delno) oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj iz 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), da je plačilo te takse za pritožbo procesna predpostavka. Meni, da iz citirane določbe izhaja, da mora biti dodaten pogoj izpolnjen za delno oprostitev plačila sodne takse, ne pa za vložitev predloga, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje o predlogu odločiti meritorno in ga v primeru, če bi presodilo, da niso izpolnjeni pogoji, tak predlog zavrniti in ne zavreči. Nadalje navaja, da je pri njej po odločitvi sodišča prve stopnje s sklepom z dne 28. 4. 2014, ko je bilo ugodeno njenemu odrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse, prišlo do spremenjenih okoliščin, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati o plačilu iste sodne takse, kot je zavzelo stališče tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 3158/2013. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni oz. ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je zaključilo, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo ob pravilni uporabi določb ZST-1, prav tako pa ni zagrešilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje presodilo, da predmetni predlog tožeče stranke ni dovoljen iz razloga, ker s tem, ko je bilo tožeči stranki s sklepom z dne 28.4.2014 dovoljeno obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo sodne takse več ni procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje njene pritožbe zoper sodbo, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji iz 11. člena ZST-1 za delno oprostitev plačila sodne takse stranki, ki je pravna oseba.

6. V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).

7. Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse (1).

8. Pritožba nazadnje ne more biti uspešna niti s sklicevanjem na primer sodne prakse VSL iz sklepa opr. št. II Cp 3158/2013 z dne 17.12.2013. Le-ta namreč ni primerljiv z obravnavanim, ker je bil tam obravnavan ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse stranke, ki je fizična oseba, glede le-teh pa ZST-1 ne vsebuje dodatnega pogoja, kot velja za pravne osebe.

9. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj: sklep VSL II Cp 2636/2013 z dne 22.10.2013.