Jedro

Če za kaznivo dejanje ni predpisana kazen zapora nad 5 let, formalni pogoj za podaljšanje pripora nad 3 mesece ni izpolnjen.

Izrek

Predlog za podaljšanje pripora se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom II Kpr 54936/2016 z 4. 1. 2017 zoper obdolženega N. K. uvedlo preiskavo zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena, v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). S sklepom I Kpd 54936/2016 z 29. 12. 2016 je bil zoper obdolženca odrejen enomesečni pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki traja od 26. 12. 2016 od 08.45 ure dalje. S sklepom zunajobravnavnega senata II Ks 54936/2016 z 25. 1. 2017 je bil pripor zoper obdolženca na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP iz istega pripornega razloga podaljšan za en mesec, to je do vključno 26. 2. 2016 do 08.45 ure, s sklepom II Ks 54936/2016 z 23. 2. 2017 pa še za en mesec, to je do vključno 26. 3. 2017 do 08.45 ure.

2. Okrajna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju v predlogu za podaljšanje pripora Vrhovnemu sodišču predlaga, da na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP pripor zoper obdolženega podaljša še za en mesec iz istega pripornega razloga, torej iz razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZKP. V predlogu za podaljšanje pripora navaja okoliščine, ki utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena ZKP ter okoliščine, ki po njeni presoji kažejo, da je pri obdolžencu še vedno podan priporni razlog begosumnosti.

3. O predlogu za podaljšanje pripora se je izjavila obdolženčeva zagovornica odvetnica M. K., ki predlaganemu podaljšanju pripora nasprotuje. Nasprotuje tako navedbam okrajne državne tožilke glede obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kot glede obdolženčeve begosumnosti ter sorazmernosti predlaganega ukrepa. Navaja tudi, da glede na določbo drugega odstavka 205. člena ZKP pripora zoper obdolženca ni več dopustno podaljšati. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče predlog za podaljšanje pripora zavrne.

4. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pri predložitvi predloga državne tožilke Vrhovnemu sodišču pojasnil, da preiskava še ni končana. Ob prejemu spisa v poslovanje je razpisal naroke za zaslišanje prič za dne 18. 1. 2017 in dne 3. 2. 2017. Zaslišal je vse predlagane priče iz območja Republike Slovenije, izdal odredbo Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju glede izdelave mnenja ter pravosodnim organom Republike Francije posredoval zaprosilo za zaslišanje oškodovanca, državljana Danske. Za pomoč pri realizaciji zaprosila je zaprosil Eurojust. Meni, da je glede na navedeno primerno podaljšanje pripora za čas dveh mesecev.

5. Po drugem odstavku 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po poteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. V obravnavanem primeru je bil obsojencu dne 29. 12. 2016 odrejen enomesečni pripor (ki traja od 26. 12. 2016 od 08.45 ure) prvič podaljšan za en mesec s sklepom zunajobravnavnega senata z dne 25. 1. 2017 do vključno 26. 2. 2017 do 08.45 ure, nato pa s sklepom z dne 23. 2. 2017 še za en mesec, to je do vključno 26. 3. 2017 do 08.45 ure. Za kaznivo dejanje po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 je v zakonu predpisana kazen zapora do pet let. Pomeni, da formalni pogoj za podaljšanje pripora, določen v drugem odstavku 205. člena ZKP, pri obdolžencu ni podan.

6. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče predlog za podaljšanje pripora, ki ga je dne 20. 3. 2017 vložila okrajna državna tožilka ter v njem predlagala podaljšanje pripora obdolženemu iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, še za en mesec, zavrnilo.