Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Najemnik poslovnega prostora (gostinski lokal) v stavbi, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ima položaj prizadete stranke v tem postopku zaradi vlaganj pri prenovi gostinskega lokala.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 13.3.1996.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostava C. z dne 1.8.1995. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločil, da se v zadevi denacionalizacije nepremičnine C. trg 18 v Ljubljani tožeči stranki ne prizna lastnost stranke. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pritrdila mnenju organa prve stopnje, da tožeča stranka kot najemnik poslovnega prostora ne more sodelovati v postopku denacionalizacije hiše, v kateri se nahaja najeti poslovni prostor. Zato je tudi po mnenju tožene stranke organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 1. odstavka 60. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki določa stranke v postopku denacionalizacije. Najemna razmerja so po mnenju tožene stranke varovana z določbo 24. člena ZDen, ki določa, da vrnitev nepremičnine ne vpliva na najemna razmerja. V takem primeru se na vrnjeni nepremičnini vzpostavi lastninska pravica, nepremičnina pa se ne vrne v posest, s čemer se ne posega v obstoječe najemno razmerje.
Medsebojna razmerja morajo lastniki in najemniki urediti izven denacionalzacijskega postopka, v primeru spora pa pred pristojnim sodiščem.
Tožnik v tožbi navaja, da je najemnik poslovnega prostora, ki je v naravi gostinski lokal. Gostinski lokal je bil v času najema po nacionalizaciji zgradbe adaptiran tako, da gre za nove gostinske prostore. Ti prostori po mnenju tožnika niso bili nacionalizirani in bi zato z denacionalizacijo prišlo do novih krivic oziroma odvzema najemnikove lastnine. Meni, da je kot investitor tista druga pravna oseba, ki ima po določbi 1. odstavka 60. člena ZDen za varstvo svojih pravic lahko položaj stranke v postopku. Zato predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
Določba 1. odstavka 60. člena ZDen opredeljuje kot stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenca, njegovega pravnega naslednika ter zavezanca oziroma drugo pravno ali fizično osebo, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico se udeleževati postopka. Tako ima položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi prizadeta stranka, če izkaže svoj pravni interes. Najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato potrebno zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98), ki je v novem 2. odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. Sodišče zato meni, da gre tožeči stranki položaj prizadete stranke v postopku denacionalizacije hiše v Ljubljani, C. trg 18 v kateri ima najete poslovne prostore.
Pritrditi pa ni mogoče stališču tožeče stranke, da je z adaptacijami gostinskega lokala prišlo do novih prostorov, ki ne bi mogli biti predmet denacionalizacije. Gostinski lokal je del nepremičnine, ki se vrača v denacionalizaciji in mora zato tudi nositi usodo te nepremičnine.
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka v skladu z določbama 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) ponovno odločiti o pritožbi tožeče stranke.
Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - ZUS/77), ki ga je, tako kot tudi ZUP, smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97). Tožena stranka je pri ponovnem odločanju na podlagi 62. člena ZUS/77 vezana na pravno mnenje in stališče sodišča.