Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120193/2014 z dne 2. 9. 2013 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka, - ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 14.617,80 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi od 5. 5. 2016 do plačila, - ugotovilo, da ne obstajajo terjatve tožene stranke do tožeče stranke v zneskih 6.808,23 EUR, 2.700,00 EUR, 1.050,00 EUR, 3.750,00 EUR in 16.000,00 EUR, - toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki plačati 14.617,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2016 do plačila, - višji tožbeni zahtevek (za glavnico 585,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2012 do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 14.617,80 EUR od dne 30. 1. 2012 do 4. 5. 2016) zavrnilo in - toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.976,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper ugodilni del in odločitev o stroških postopka se pravočasno pritožuje toženec, ki najprej uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ZPP po prvem odstavku 339. člena, ker je sodišče zavrnilo njegove dokazne predloge z utemeljitvijo, da za predmetni spor ni odločilno, kakšno je bilo dogajanje na gradbišču in kolikšen je bil obseg vloženega dela s strani toženca. Toženec je zatrjeval in dokazoval obstoj del, ki jih je po neuspešnem opozorilu in pozivu tožniku kot neopravljena dela dal izvesti drugemu izvajalcu ter del, ki jih je opravil v lastni režiji z uporabo svojih strojev. Ni res, da toženec ni zatrjeval katerih del tožnik ni opravil. Z z zaslišanjem predstavnika družbe A. in priče B. B. bi se ugotovila za to zadevo pravno relevantna dejstva. Ker sodišče v zvezi s tem ni izvedlo dokazov, je podana kršitev pravil postopka. Toženec je pravočasno zavrnil izstavljen račun z obrazložitvijo, da ni naročil nobenih dodatnih del, da dela niso zaključena in da je znesek po računu previsok glede na pogodbo. Zmoten je zaključek sodišča, da ugovori niso konkretizirani in se ne da razbrati, na katera dela se nanaša. Sodišče ni upoštevalo določb 654. čl. OZ v zvezi s posebnimi gradbenimi uzancami. Cena je bila določena v skupnem znesku in ne od merske enote, za vsa dodatna dela, ki niso predmet pogodbe, pa naj bi se sklenil dodatek k pogodbi. Izvedenec je na podlagi ponudbe res ugotovil, da je izkop zemljine dodatno delo, vendar je treba upoštevati, da je že po logiki stvari za temeljenje treba najprej izvesti izkop. Besedno zvezo „kompletno z izvedbo temeljenja“ sodišče napačno razlaga. Glede na reden tek stvari, ko se dela sploh ne bi mogla začeti pred izvedenim izkopom zemljine, pa je očitno, zakaj mu tožnica vse do pete obračunske situacije teh del ni posebej obračunala in ni navedla, da gre za dodatna dela. Toženca je pustila v prepričanju, da so dela zajeta v pogodbi. Tožnica nikoli ni predložila niti zatrjevala, da sploh poseben gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih mer za dodatna dela. Iz listin, na katere se sklicuje sodišče, ne izhaja, da naj bi tožnica dobavila tudi pesek, oziroma tampon za nasutje terena po izkopu, pa kljub temu pobotnega ugovora ni upoštevalo, čeprav je tožnica to izrecno priznala. V razlogih sodbe se ne opredeli, ali so dela s strani toženca z uporabo materiala, ki ga je sam dobavil in plačal ter uporaba njegovega strojnega nakladača in vrednosti z njegove strani vloženega dela, bila opravljena. Sodišče sploh ni ugotavljalo, kdaj je toženec dela prevzel, zaključilo je le, da jih je prevzel, s tem ko je objekt pričel uporabljati. Zaradi vsega navedenega sodba glede odločilnih dejstev nima razlogov in je podana bistvena kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodba vse razloge o odločilnih dejstvih in ni obremenjena z zatrjevano bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi so popolni in prepričljivi in v njih je odgovorjeno že na večino pritožbenih navedb. Nadalje ni res, da je sodišče zavrnilo dokazne predloge toženca za zaslišanje prič z utemeljitvijo, da ni odločilno, kakšno je bilo dogajanje na gradbišču in kolikšen je bil obseg vloženega dela, saj je ta razlog naveden le glede zaslišanja B. B. Ostale dokazne predloge je sodišče zavrnilo iz drugih razlogov (7. točka obrazložitve) in jih pritožba ne izpodbija. Predvsem pa zavrnitve neizvedenih dokazov, ki jo je prvostopenjsko stopenjsko sodišče sprejelo na naroku, pritožnik ni grajal in se na to kršitev v pritožbi niti ne more več sklicevati (prvi odstavek 286. b člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da iz gradbene pogodbe št. 01-2011 z dne 4. 1. 2011 (v nadaljevanju Pogodba) ni mogoče zaključiti, da bi bila med strankama dogovorjena izvedba vseh del, potrebnih za temeljenje hleva, torej tudi sporni izkop zemljine in nasutje. Sodišče je to prepričljivo utemeljilo z jezikovno razlago 1. člena Pogodbe, in analizo specifikacije del v ponudbi (11. točka obrazložitve). Tudi izvedenec je ugotovil, da se ponudba nanaša na „izdelavo temeljev“ na že izdelano in pripravljeno podlago, ne pa na dela, ki so povezana z izkopom za temelje. Ker višina terjatve iz naslova plačila za izvedena dela za izkop in nasutje ni bila sporna, je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožnik ni vodil posebnega gradbenega dnevnika in ločeno knjige obračunskih izmer.

7. Tudi razlogi sodišča prve stopnje glede zahtevane obličnosti dogovora o dodatnih delih (drugi odstavek 51. člena Obligacijskega zakonika v zvezi z drugim odstavkom 649. člena OZ) so pravilni. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).

8. Pritožbeno sodišče v nasprotju s pritožnikom ne najde nobene nelogičnosti v zaključkih sodišča glede kleparskih obrob in odtokov. Toženec je trdil, da da tožeča stranka teh del ni izvedla in jih je nato izvedla družba A. d.o.o., sodišče pa na podlagi računa te družbe ni moglo zanesljivo ugotoviti, ali se storitev tega izvajalca nanaša na iste kleparske obloge, odtoke in zaključke (16. točka obrazložitve), saj kljub ugovoru tožeče stranke toženec del, ki naj bi jih omenjena družba izvedla na objektu, ni specificiral. Prepričljiv in logičen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da nesporno dejstvo, da je tožnica montirala snegobrane, ki so vedno montirani po predhodno montiranih obrobah, potrjuje, da je kleparske obrobe montirala tožnica ne pa drug izvajalec.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo pobotnega ugovora, čeprav iz listin izhaja, da tožnica ni dobavila peska za nasutje terena po izkopu. Sodišče je prepričljivo obrazložilo, da sta se stranki v pogodbi res dogovorili, da bo tožnica priznala popust pri dogovorjeni ceni, da pa je šlo za običajen popust, ne pa popust zaradi vloženega dela in materiala s strani toženca in v višini kot jo je navedel. 10. Ne drži niti pritožbeni očitek, da je sodišče ugotovilo le, da je toženec objekt prevzel s tem, ko ga je pričel uporabljati, ni pa ugotavljalo, kdaj je to bilo. Tak zaključek zadošča, ker je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je začel uporabljati objekt, sprejel izpolnitev tožeče stranke, ob začetku uporabe objekta pa ji ni nemudoma sporočil, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni bil potreben strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).