Jedro

Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta prva tožena stranka in druga tožena stranka nerazdelno dolžni v 15. dneh plačati tožeči stranki še 4.385,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 24. 6. 2013 dalje do plačila. V presežku do zahtevanih 6.000,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da sta prva tožena stranka in druga tožena stranka nerazdelno dolžni povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 1.178,72 EUR v roku 15. dni, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter glede odločitve o stroških pravdnega postopka.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija le delno, in sicer za odškodnino iz naslova skaženosti v višini 2.000,00 EUR. Posledično izpodbija tudi odločitev o stroških pravdnega postopka, ki jih bo potrebno določiti glede na uspeh v pravdi.

Po oceni tožene stranke je sodišče previsoko dosodilo odškodnino iz naslova skaženosti, saj ne gre za skaženost visoke stopnje. Iz mnenja izvedenca izhaja, da je podana skaženost rahle stopnje, ki je vidna na pogovorni razdalji, ko se vidi ozka belkasta vodoravna brazgotinica desne spodnje trepalnice. Pri priznavanju odškodnine za skaženost se upošteva tako dejstvo, v kolikšni meri je spremenjena zunanjost oškodovanca in koliko sploh takšna zunanjost vzbuja v okolju gnus, pomilovanje in siceršnjo pozornost ter na drugi strani subjektivno merilo, pri čemer se morajo subjektivne lastnosti oškodovanca pri tem upoštevati do razumne mere. Tožena stranka meni, da podana skaženost v področju desne spodnje trepalnice pri tožeči stranki ne more povzročati tako hudih duševnih bolečin, ki bi opravičevale višino dosojene odškodnine iz tega naslova in ocenjuje, da bi bila tožeča stranka upravičena do odškodnine v višini 1.000,00 EUR, zato sodbo sodišča prve stopnje v tem delu izpodbija v višini 2.000,00 EUR.

Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, oziroma spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke nad zneskom 2.385,00 EUR v celoti zavrne in ponovno odloči o stroških pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Sodišče druge stopnje tudi ugotavlja, da je bilo v postopku na prvi stopnji v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje in za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila pomembna za odločitev o sedaj grajani višini tožeči stranki odmerjene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ter je bila na tej podlagi sprejeta pravilna materialnopravna odločitev (179. člen in 182. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

6. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožeči stranki odškodnino za v škodnem dogodku dne 28. 5. 2010 utrpelo nepremoženjsko škodo. Takrat jo je kot varovanko druge tožene stranke pod nadzorom vzgojiteljice z leseno vejo po obrazu poškodovala druga deklica, zaradi česar je posledično utrpela odprte rane na čelu in neposredno ob očesu, pri spodnji veki. Prvotni tožbeni zahtevek 16.000,00 EUR je tožeča stranka znižala in upoštevaje po vložitvi tožbe že plačan znesek tožene stranke v višini 3.000,00 EUR zahtevala še plačilo 6.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, o čemer je prvostopno sodišče razsodilo, kot je bilo uvodoma navedeno.

7. Iz razlogov pritožbe tožene stranke izhaja očitek zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Tožena stranka meni, da bi bila primerna odškodnina iz tega naslova v višini 1.000,00 EUR in ne 3.000,00 EUR, kot jo je dosodilo prvostopno sodišče. Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.

Dejansko stanje o obsegu škode in naravi poškodbe tožeče stranke oziroma oškodovanke, kar vse je bilo podlaga odmeri višine odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti, je sodišče prve stopnje ugotovilo, upoštevajoč ugotovitve v izvedenskem mnenju v postopku postavljenega izvedenca, medicinske dokumentacije, fotografij oškodovanke in izpovedbe oškodovankine zakonite zastopnice. Pri oškodovanki gre za skaženost rahle stopnje, vidno v pogovorni razdalji, ko se vidi ozka belkasta vodoravna brazgotinica desne spodnje trepalnice.

Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti. Pravilno je upoštevalo tako objektivna merila, to je spremembo oškodovankine zunanjosti, opaznost oziroma vidnost in obseg ter predvsem starost in spol oškodovanke, kot tudi subjektivna merila, to je vpliv spremenjene oškodovankine zunanjosti na njeno psihično ravnotežje in počutje. Kot je pravilno zaključilo prvostopno sodišče, je pri tem poglavitno, da gre za deklico v odraščanju, in da se bodo njene duševne bolečine zaradi skaženosti še stopnjevale v prehodu v puberteto in kasneje, brazgotina pa jo bo spremljala vse življenje. Ne glede na to, da je vidna le ozka belkasta vodoravna brazgotinica, pa je ta na občutljivem in dobro vidnem delu obraza, ki v doživljanju oškodovanke, glede na njeno starost in spol, sigurno vzbuja večjo nelagodnost in duševno trpljenje, kot je to objektivno zaznavno. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je višina odškodnine 3.000,00 EUR, kot jo je iz tega naslova odmerilo prvostopno sodišče, primerna satisfakcija, primerljiva pa je tudi sodni praksi v podobnih primerih.

8. Pritožba tožene stranke iz navedenih razlogov ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

9. Ker tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi nastale ji stroške postopka s pritožbo. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP.