Jedro

V 16. členu Zakona o kazenskem postopku je uzakonjeno načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, ki pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije). Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavoda, da obsojenka preostanek kazni zapora prestane v zavodu in še posebej, ker obsojenka zatrjuje, da hišnega reda ni kršila, poslati obsojenki v izjavo, saj bi s tem zadostilo načelu kontradiktornosti.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi obsojene T.Z. ter ob reševanju pritožbe se sklep sodišča prve stopnje tudi po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da obsojenka T.Z. preostanek kazni zapora prestane v zavodu.

2. Proti takemu sklepu se je z laično pritožbo pritožila obsojena. V njej navaja, da si je ponovno našla zaposlitev pri delodajalcu Restavraciji P.z.k., K.M. s.p.,. Z njim je sklenila pogodbo o zaposlitvi, ki jo je k pritožbi tudi priložila (list. št. 180 in 186). V pritožbi še navaja, da je med obdobjem od 17. 5. 2019 do 16. 6. 2019 in od 17. 6. 2019 do 30. 6. 2019, ko je delo opravljala po 12. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), to določbo zakona spoštovala in ravnala po vseh v tem členu določenih pogojih. S strani zavoda je bila deležna tudi kontrole in rečeno ji je bilo, da so z videnim zadovoljni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da ji dovoli da še naprej dela na podlagi določbe 12. člena ZIKS-1, saj pogoje iz tega člena izpolnjuje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4. Direktorica Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig je v dopisu št. 720-2340/2018/64 z dne 4. 7. 2019 sodišču prve stopnje predlagala, da obsojenka preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Obrazložila je, da je delodajalec N.K- (M.g.s. d.o.o.) dne 3. 7. 2019 v razgovoru s strokovno delavko zavoda pojasnil, da bo lokal, v katerem je obsojenka delala, zaprl prej, kot je bilo načrtovano, in sicer že v jeseni letošnjega leta. Zaradi tega se je odločil, da ne bo zaposloval novega osebja oziroma z obsojenko ne bo sklenil nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer je obsojenko tudi že seznanil. Na podlagi navedenega je direktorica zavoda ocenila, da obsojenka več ne izpolnjuje pogojev glede zaposlitve v zvezi z izvrševanjem zapora ob koncu tedna, zaradi česar je sodišču predlagala, da odloči, da obsojenka preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Iz razgovora z delodajalcem namreč izhaja, da z obsojenko ne bo sklenil nove pogodbe o zaposlitvi in obsojenka z dnem 1. 7. 2019 ni več zaposlena.

5. Obsojenka je v pritožbi zapisala, kot je bilo že obrazloženo, da je določbo 12. člena ZIKS-1 ves čas spoštovala. Iz zadnjega odstavka predloga direktorice zavoda sodišču pa izhaja, da je obsojenka od 9. 6. 2019 dalje zaporno kazen prestajala v svobodnejšem (polodprtem) režimu prestajanja kazni zapora. Z dnem 3. 7. 2019 pa je bila premeščena v strožji (zaprti) režim prestajanja kazni zapora, saj je bil dne 2. 7. 2019 ob prihodu v zavod pri pregledu njenih osebnih stvari najden mobilni telefon, kar ni v skladu s 6. členom Hišnega reda zavoda, kljub temu, da je obsojenka že bila opozorjena na nedovoljen vnos predmetov, saj je že dne 22. 6. 2019 v zavod skušala med drugim vnesti tudi večjo vsoto denarja od dovoljene, slušalke in polnilec za mobilni telefon. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da dokazov (uradnih zaznamkov, zapisnikov ali sklepov) zavod sodišču prve stopnje ob predlogu ni posredoval. 6. Sodišče prve stopnje je v točki 5 izpodbijanega sklepa zapisalo, da ker je obsojenka sodišču v dopisu, ki ga je posredovala 11. 7. 2019, zapisala, da si je ob izgubi službe, ki je bila vezana na 12. člen ZIKS-1, našla novo zaposlitev in bo pogodba podpisana predvidoma naslednji teden, zaradi česar prosi, da se ji 12. člen ne prekliče, saj se je v času bivanja zunaj držala in spoštovala zakon in pravila v službi, ji sodišče predloga direktorice zavoda ni poslalo v izjavo.

7. V 16. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je uzakonjeno načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, ki pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije). Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavoda, da obsojenka preostanek kazni zapora prestane v zavodu in še posebej, ker obsojenka zatrjuje, da hišnega reda ni kršila, poslati obsojenki v izjavo, saj bi s tem zadostilo načelu kontradiktornosti.

8. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje predlog zavoda vročilo obsojenki, da se o njem izjasni, pridobilo morebitne potrebne podatke zavoda, ki so opisani v predlogu in nato ponovno ocenilo, ali je moč na podlagi predložene nove pogodbe o zaposlitvi odločiti, da bo obsojenka T.Z. preostanek zapora prestajala ob koncu tedna na način, da bo iz zavoda odhajala na delo delodajalcu Restavracija P.z.k., K.M. s.p..

9. Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče ocenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.