Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Marte Dominike Jelačin, Zgornje Gorje, na seji 28. junija 2013
sklenilo:
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena in 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) se zavrže.
2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 307/2011 z dne 19. 1. 2012 se ne sprejme.
3.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2597/2010 z dne 25. 5. 2011 se zavrže.
Vrhovno sodišče je zavrglo predlog za dopustitev revizije, ki ga je vložil Ladislav Lesar po pritožnici, njegovi pooblaščenki, kot nedovoljenega, ker pritožnica ni bila odvetnica. Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke Republike Slovenije in zahtevek Ladislava Lesarja tudi v delu za plačilo nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do kontradiktornega postopka in pravice do sojenja v razumnem roku zavrnilo.
Pritožnica je 30. 3. 2012 vložila ustavno pritožbo zoper navedeni sodni odločbi kot dedinja po pokojnem Ladislavu Lesarju. Zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 23., 25. in 26. člena Ustave. Pritožnica je 8. 3. 2013 vložila še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena in 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo in hkrati zatrjuje, da ima neposredni pravni interes, ker pokojni Ladislav Lesar v vseh sodnih postopkih za uveljavitev ustavne pravice do povračila škode zaradi kršitve človekovih pravic ni uspel doseči povračila škode in so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni. Pobudnica meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju z 2., 5., 15., 21., 23., 25. in 26. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani sodni odločbi razveljavi in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja
Izpodbijani določbi ZUstS ne učinkujeta neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica pravni interes za pobudo sicer utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, vendar pa morebitna ugoditev pobudi ne more privesti do izboljšanja pobudničinega pravnega položaja. Pobudnici oziroma njenemu zapustniku, ki ga je v tem postopku zastopala, je bil s sklepom Vrhovnega sodišča zavržen predlog za dopustitev revizije. Po ustaljeni ustavnosodni presoji v takih primerih ustavna pritožba zoper odločitve sodišč, zoper katere je bil vložen predlog za dopustitev revizije, ni dovoljena, ker ni izpolnjen pogoj izčrpanosti pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena ZUstS in sklep Ustavnega sodišča št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009, Uradni list RS, št. 88/09, in OdlUS XVIII, 92). To pomeni, da je dovoljena le ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in da bi se pobudničin pravni položaj lahko izboljšal le, če bi izpodbijala kakšno tako določbo zakona, ki bi lahko vplivala na odločitev Vrhovnega sodišča o predlogu za dopustitev revizije ali izpolnitev pogoja izčrpanosti pravnih sredstev. Z izpodbijanjem prvega odstavka 59. člena in 60. člena ZUstS pobudnica tako ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zgolj z navedbami, da Ladislav Lesar v vseh sodnih postopkih za uveljavitev ustavne pravice do povračila škode zaradi kršitve človekovih pravic ni uspel doseči povračila škode in da so bili vsi odškodninski zahtevki zavrnjeni, ter z izražanjem splošnega nezadovoljstva in nestrinjanja z odločitvami sodišč pa po ustaljeni ustavnosodni presoji pobudnica procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS ne more utemeljiti. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).
Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 307/2011 z dne 19. 1. 2012 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka). Ustavno sodišče se pri tem ni spuščalo v vprašanje, ali pritožnica izkazuje pravni interes za vložitev navedene ustavne pritožbe.
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2597/2010 z dne 25. 5. 2011 zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (3. točka izreka).
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič Predsednik
zanj
mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik