Jedro

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.

V postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso relevantne napake, ki naj bi bile po pritožničinem zatrjevanju storjene v postopku izdaje izvršilnega naslova. Navedeni razlog bi pritožnica lahko uveljavljala v pritožbenem postopku zoper navedeni izvršilni naslov, kar je kot navaja sama tudi neuspešno storila; ko pa je postal pravnomočen tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcema, tega razloga ni več mogoče uspešno uveljavljati.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2. Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2002/00343-124 z dne 9. 2. 2007, pri nepremičnini parc. št. 201/89, vpisani v vl. št. 216, k. o. P., last M. L., T. 294, L., do 48/100, dovoli vknjižba lastninske pravice v korist M. K. S. H. 15, L., EMŠO xy, do 12/50 in J. K., S. H. 15, L., EMŠO xyz, do 12/50. Sodišče prve stopnje je odločilo še, da se dovoli izbris zaznambe uvedbe dražilnega postopka, vpisane pod dn. št. 5359/2002 ter da se listine, ki so podlaga za vpis, vzamejo v zbirko listin Okrajnega sodišča v Ljubljani. S popravnim sklepom pa je sodišče prve stopnje popravilo očitno pisno napako, in sicer zapis »parc. št. 201/89« v »parc. št. 201/98«.

Zoper sklep je vložila pritožbo lastnica nepremičnine, in sicer zaradi očitnih bistvenih kršitev postopka po 2. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, in sicer ker je v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena. Izločitev je bila v postopku izdaje izvršilnega naslova predlagana, vendar jo je takratni predsednik sodišča zavrnil, ker so mu bili posredovani napačni podatki o sodnikih, ki so sodili v postopku. Poleg tega sklep, ki služi kot podlaga za vknjižbo ni postal pravnomočen, saj je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I lp 2693/2007 delno ugodeno pritožbi lastnice. Dodaja še, da se na podlagi izpodbijanega slepa dovoljuje vknjižba pri nepremičnini parc. št. 201/89, k. o. P., katere pa sama ni lastnica in ni nikoli bila. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje oz. spremeni tako, da predlagane vknjižbe ne dovoli ter naloži K. M. in K. J. nerazdelno v povrnitev stroške te pritožbe skupaj z obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.

V postopku izdaje izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj vprašanje obstoja pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kar pa v predmetni zadevi izpostavlja tudi pritožnica, ki navaja, da je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I lp 2693/2007 (priloga B2) delno ugodeno njeni pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcema. Pritožbena navedba je sicer resnična, vendar pa ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice in izbrisu zaznambe uvedbe dražilnega postopka, saj je bil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. In 2002/00343-124 z dne 9. 2. 2007 (priloga A1) z navedenim sklepom razveljavljen le v 4. točki izreka (in zadeva je bila v tem delu vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek), ki določa, da je dolžnik dolžan v roku 30 dni od prejema sklepa izprazniti nepremičnino ter jo prazno oseb izročiti kupcema iz razloga nedoločenosti oziroma nekonkretiziranosti in neizvršljivosti, in sicer ker ni določeno, kateri del nepremičnine je dolžnica dolžna izprazniti glede na to, da je bilo v konkretnem primeru prodano 48/100 predmetne nepremičnine. V preostalem delu, ki določa, da se predmetna nepremičnina izroči kupcema in se po njegovi pravnomočnosti vpiše lastninska pravica na ime kupcev ter izbriše zaznamba uvedbe dražbenega postopka, pa je bil sklep sodišče prve stopnje potrjen. Glede na to, da je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo revelevantnem delu postal pravnomočen, je po presoji sodišča druge stopnje navedena pritožbena trditev neutemeljena.

V postopku izdaje izpodbijanega sklepa tudi niso relevantne napake, ki naj bi bile po pritožničinem zatrjevanju storjene v postopku izdaje izvršilnega naslova. Navedeni razlog bi pritožnica lahko uveljavljala v pritožbenem postopku zoper navedeni izvršilni naslov, kar je kot navaja sama tudi neuspešno storila; ko pa je postal pravnomočen tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcema tega razloga ni več mogoče uspešno uveljavljati. Kot že navedeno, je v postopku izdaje sklepa o dovolitvi vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcema pomembno le vprašanje obstoja tega sklepa in vprašanje njegove pravnomočnosti, zato je sodišče druge stopnje zavrnilo tudi navedeni pritožbeni razlog.

Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje odločilo o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo pri nepremičnini, ki ni v lasti pritožnice. Drži sicer navedba, da je v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje napačno označilo nepremičnino, vendar pa je prišlo zgolj do očitne pisne napake, v zvezi s katero je prvostopenjsko sodišče izdalo popravni sklep dn. št. 12725/2008-8 z dne 28. 4. 2010, s katerim je zapis v izreku sklepa »parc. št. 201/89« spremenilo v »parc. št. 201/98«.

V skladu z drugo točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je sodišče druge stopnje odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, ker je le-ta postal pravnomočen.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti in preizkusu pritožbenih navedb tako sodišče ugotavlja, da niso podane niti zatrjevane kršitve niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu z 2. točko 1. odstavka 356. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep in popravni sklep sodišča prve stopnje. Zavrnitev pritožbe kot neutemeljene v skladu s 165. členom v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP vsebuje tudi zavrnitev zahtevka lastnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.