Jedro

Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 238. člena ZIZ pravilno utemeljilo, da zapis pogodb, ki je vseboval dolžnost podati zemljiškoknjižno dovolilo, v sodbi, ki je izvršilni naslov, nadomešča razpolagalni pravni posel. Določba 112. člena OZ pogodbeniku priznava izpodbojno upravičenje, to pa se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom. Toženec bi moral, če bi želel, da se pogodbi razvežeta na podlagi omenjene določbe, vložiti tožbo ter z njo zahtevati, naj se pogodbi razveljavita oziroma razvežeta, saj uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 14.820,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki po dveh prodajnih pogodbah znesek 2.579.000,00 eurov s pripadki.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki. Ta je nanjo odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

4. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: s sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 3162/2008 z dne 3. 2. 2009, ki je postala pravnomočna 19. 2. 2009 in izvršljiva 9. 3. 2009, je bilo ugotovljeno, da je bila med pravdnima strankama dne 25. 9. 2008 sklenjena prodajna pogodba, s katero je tožeča stranka kot prodajalec prodala, tožena stranka kot kupec pa kupila nepremičnine s parcelnimi številkami 1827/14, 1287/15 in 385.S, vse k. o. ..., tožena stranka pa se je obvezala plačati kupnino v znesku 2.090.000,00 eurov; z delno sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 3161/2008 z dne 25. 3. 2009, ki je postala pravnomočna 16. 4. 2009 in izvršljiva 2. 5. 2009, je bilo ugotovljeno, da je bila med pravdnima strankama dne 25. 9. 2008 sklenjena prodajna pogodba, s katero je tožeča stranka kot prodajalec prodala, tožena stranka kot kupec pa kupila nepremičnine s parcelnimi številkami 1827/11, 1827/13, 2050/2, 1827/19 in 2199/2, vse k. o. ..., tožena stranka pa se je obvezala plačati kupnino v znesku 489.000,00 eurov; tožeča stranka je toženo stranko v času od 23. 2. 2009 z več dopisi neuspešno pozivala k prevzemu nepremičnin, navedenih v prvi alineji te točke, in k sklenitvi pisnih pogodb, dne 15. 12. 2009 pa ji z dopisom poslala štiri ključe objekta, ki stoji na teh nepremičninah; tožena stranka je bila že iz ponudbe tožeče stranke seznanjena s tem, da je nepremičnina, navedena v drugi alineji te točke, obremenjena z najemno pravico tretjega za dobo 99 let. B.

Revizijske navedbe

5. Sodišči naj bi bili zmotno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili revidentkin ugovor neizpolnitve obveznosti tožeče stranke. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka toženki izročila izvod prodajne pogodbe z notarsko overjenim podpisom prodajalca, tožena pa bo nato v roku trideset dni plačala dogovorjeno kupnino. Po 99. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Tožeča stranka ni izročila pogodbe z notarsko overjenim podpisom prodajalca, zato naj revidentka s plačilom kupnine ne bi mogla biti v zamudi. Materialno pravo naj bi bilo zmotno uporabljeno tudi s tem, ko sodišče ni upoštevalo, da se je v času dolžniške zamude tožeče stranke stanje kupljenih nepremičnin poslabšalo, takšen ugovor tožene stranke pa je arbitrarno, brez obrazložitve zavrnilo, s čimer naj bi bila kršena tudi njena ustavna pravica iz 22. člena Ustave. Pravno zmotno naj bi sodišče odločilo tudi, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje instituta spremenjenih okoliščin – sodišče naj bi napak odločilo tudi, da prizadeta stranka spremenjene okoliščine lahko uveljavlja le s tožbo, ne tudi z ugovorom.

6. Ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave naj bi sodišče prve stopnje revidentki kršilo tudi s tem, ko ni opravilo svojih dolžnosti materialnega procesnega vodstva. Sodišče naj bi je ne vzpodbudilo, naj navede manjkajoča dejstva glede tega, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, zato je bila za toženko sodba presenečenje.

7. Sodišči naj bi storili tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). O zahtevku, ki je predmet te pravde, naj bi bilo namreč že pravnomočno odločeno s sodbama na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 3162/2008 in VII Pg 3161/2008. C.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Presoja, da je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti izpolnila, je materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 238. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pravilno utemeljilo, da zapis pogodb, ki je vseboval dolžnost podati zemljiškoknjižno dovolilo, v sodbi, ki je izvršilni naslov, nadomešča razpolagalni pravni posel. Dolžnost podati zemljiškoknjižno dovolilo, je zato s pravnomočnostjo omenjenih sodb veljala za izpolnjeno. Glede obveznosti tožeče stranke, da ji izroči prodane nepremičnine, pa je tožena stranka prišla v upniško zamudo (glej obrazložitev v naslednji točki) in zato ne more uspešno uveljaviti ugovora neizpolnjene obveznosti tožeče stranke.

9. Neutemeljen je tudi očitek, da bi moralo sodišče upoštevati, da se je stanje nepremičnin v času dolžniške zamude tožeče stranke poslabšalo. Ni tudi res, da bi ta očitek sodišče prve stopnje zavrnilo arbitrarno, brez ustrezne obrazložitve. Sodišče prve stopnje je utemeljilo, da je bila v tem času tožena stranka v upniški (prevzemni) zamudi, zaradi česar tudi nosi nevarnost uničenja in poškodovanja stvari (obširna obrazložitev na 4. z nadaljevanjem na 5. strani prvostopenjske sodbe). Revizijsko sodišče takšnemu materialnopravnemu stališču in utemeljitvi zanj pritrjuje in ju ne ponavlja.

10. Sklicevanja na spremenjene okoliščine sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo že zato, ker je bilo dano v obliki ugovora zoper tožbeni zahtevek. Določba 112. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pogodbeniku priznava izpodbojno upravičenje, to pa se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom. Toženec bi moral, če bi želel, da se pogodbi razvežeta na podlagi omenjene določbe, vložiti tožbo ter z njo zahtevati, naj se pogodbi razveljavita oziroma razvežeta, saj uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.(1)

11. Katera naj bi bila tista manjkajoča dejstva, ki bi jih tožena stranka navedla, ko bi jo bilo sodišče prve stopnje seznanilo s svojim pravnim naziranjem, revidentka ne pojasni. Zato tudi njenega očitka o pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu ni mogoče upoštevati.

12. Neutemeljen pa je tudi očitek o kršitvi postopka, ki naj bi ga bilo sodišče zagrešilo s tem, da je odločalo o zahtevku, o katerem je bilo enkrat že pravnomočno odločeno. S pregledom spisa se je sodišče lahko prepričalo, da v sodbah VII Pg 3162/2008 in VII Pg 3161/2008, na kateri se sklicuje tožena stranka, sodišče ni odločilo o tem, kar je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi. Obe sodbi poleg ugotovitve, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba, vsebujeta le še (dajatveni) del, s katerim se tožeči stranki nalaga podati zemljiškoknjižno izjavo volje. O dolžnosti tožene stranke, da plača kupnino, v navedenih sodbah ni bilo odločeno.

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 14.820,00 eurov predstavlja stroške, ki jih je imela tožeča stranka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Tako Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011 – glej zlasti tč. 6 in tam navedene še druge odločbe VS.