Jedro

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati pravilnosti izvršilnega naslova. Po 1. odstavku 288. člena ZUP/86 se pritožba v upravnem izvršilnem postopku lahko nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožbi tožnice, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 18.5.2001 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep o izterjavi denarne kazni v upravni izvršbi Tržnega inšpektorata RS, Enota L. z dne 31.12.2000. Z njim je prvostopni organ tožnici naložil, da mora v roku treh dni od vročitve sklepa plačati denarno kazen v upravni izvršbi v znesku 100.000,00 SIT, ki ji je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe istega prvostopnega organa z dne 10.4.2000. Nadalje je tudi odločil, da v primeru, če bo tožnica v nasprotju z naloženo obveznostjo še naprej opravljala obrtno dejavnost, brez obrtnega dovoljenja po odločbi z dne 4.12.1998, s katero ji je bilo prepovedano opravljanje obrtne dejavnosti, bo kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je prvostopni upravni organ z odločbo z dne 4.12.1998 prepovedal opravljanje obrtne dejavnosti - pridelovanje okrasnih rastlin, dokler si za opravljanje te dejavnosti ne pridobi obrtnega dovoljenja. Sklep o dovolitvi izvršbe z dne 10.4.2000, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba z dne 4.12.1998 postala izvršljiva ter da se dovoljuje njena izvršba, tožnici ni bil pravilno vročen. Na podlagi 324. člena ZUP/99 se za postopke, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona že v teku, uporabljajo določbe ZUP/86 in bi zato tožena stranka morala sklep tožnici vročiti na podlagi 87. člena ZUP/86. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da je bil tožnici priznan status kmeta zaradi opravljanja vrtnarske dejavnosti. Sklicuje se na 51. člen Obrtnega zakona, po katerem lahko kmetje in člani njihovega gospodarstva, do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilne dejavnosti na kmetijah, opravljajo dejavnost po tem zakonu na podlagi priglasitve Obrtni zbornici Slovenije. Ob inšpekcijskem ogledu dne 5.4.2000 je tožnica navedla, da je svojo dejavnosti priglasila pri Obrtni zbornici Slovenije. Tožničinih navedb v inšpekcijskem postopku kot tudi navedenega potrdila o priglasitvi tožena stranka v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 10.4.2000 ni obravnavala in ni navedla, zakaj šteje, da tožnica s priglasitvijo svoje dejavnosti ni izpolnila obveznosti, ki ji je bila naložena z odločbo z dne 4.12.1998. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka, ker meni, da je nezakonita. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in kršilo pravila postopka v upravnem sporu. Glede navedb sodišča v izpodbijani sodbi, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe tožnici nepravilno vročen poudarja, da tožnica v dosedanjem postopku tega ni nikoli navajala. Morebitna nepravilna vročitev sklepa o dovolitvi izvršbe ne more predstavljati razloga za odpravo odločbe. Predvsem pa se pritožuje iz razloga, ker je odločba tržnega inšpektorja, ki v izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov, postala dokončna in pravnomočna. Navedena odločba pravno učinkuje in velja do izpolnitve obveznosti. Sodišče prve stopnje se je spustilo v obravnavo pravilnosti odločbe, ki je izvršilni naslov, čeprav ZUP določa, da v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Tožnica bi lahko svojo obveznost izpolnila edino na način, naveden v izvršilnem naslovu, to je tako, da bi pridobila obrtno dovoljenje, nikakor pa ne s pridobitvijo kakega drugega dokumenta, v obravnavanem primeru listine o priznanju statusa kmeta. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo tožnice zavrne, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati pravilnosti izvršilnega naslova. Po 1. odstavku 288. člena ZUP/86 se pritožba v upravnem izvršilnem postopku lahko nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot neutemeljene zavrniti vse tožničine tožbene ugovore, ki so se nanašali na sam izvršilni naslov, ukrep tržnega inšpektorja. Predmet presoje sodišča prve stopnje bi zato moral biti zgolj sklep o izterjavi denarne kazni z dne 31.12.2000, ki pa je bil, glede na to, da tožnica ni izpolnila naložene ji obveznosti, pravilno izdan na podlagi 286. člena ZUP/86. Sklep o dovolitvi izvršbe z dne 10.4.2000, ki naj bi bil po ugotovitvi prvostopnega sodišča tožnici nepravilno vročen (po 3. in 4. odstavku 87. člena ZUP/99, in ne po 87. členu ZUP/86), ni neposredno predmet tega upravnega spora. Pa tudi sicer tožnica, kar v pritožbi navaja tudi tožena stranka, v postopku ni nikoli zatrjevala, da navedenega sklepa ni prejela.

Tožena stranka je pri odločanju o pritožbi tako pravilno zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep prvostopnega upravnega organa o izterjavi denarne kazni. Ker pa je prvostopno sodišče tožničini tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo in vrnilo v nov postopek, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.