Jedro

Tožena stranka ni postopala po določbah ZUP in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami glede lastništva nepremičnin ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1773/2013 z dne 27. 9. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 1773/2013 zavrnila prosilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v zvezi z znižanjem plačevanja preživnine, kot neutemeljeno. Pojasnila je pravne podlage Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki morajo biti upoštevane v postopku ugotavljanja pogojev za dodelitev BPP in pojasnila, da se v skladu z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca. V skladu s četrtim odstavkom istega člena, organ v primeru ko prosilec v izjavi navaja neresnične podatke, izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.

2. Na podlagi na podlagi vpogleda v podatke o nepremičninah na spletnem portalu GURS-a, je tožena stranka ugotovila, da je prosilec lastnik nepremičnin parc. št. 559, 563, 555, 554/1, *125, 554/5, 557/2, *121, *134, *124, 556,554/3, 562, 584, 558, 561, 554/4, 554/2, 557/1, vse k.o. .... Je tudi lastnik nepremičnine parc. št. 997/1 k.o. .... Nepremičnine v naravi predstavljajo gozdno zemljišča, kmetijsko zemljišče in stavbna zemljišča. Na podlagi Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, na katere napotuje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), je tožena stranka upoštevala vrednosti nepremičnin dostopne z elektronskim vpogledom v javne podatke in ugotovila, da znaša vrednost nepremičnin parc. št. 559, 563 ,555 in 554/1 vse k.o. …. 19.057,00 EUR, kar pa presega z zakonom določenem premoženjskih cenzus, ki znaša 13.780,00 EUR. Vrednosti ostalih nepremičnin ni seštevala, saj je že z zgoraj navedeno vrednostjo prosilec presegel z zakonom določeni premoženjski cenzus, kar pomeni, da ni bilo potrebno ugotavljati, ali izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP in je bilo potrebno že iz tega razloga njegovo prošnjo zavrniti kot neutemeljeno.

3. Prosilec v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje svoj socialni položaj. Živi sam, je brez službe, prejema denarno socialno pomoč, ima tudi zdravstvene težave. Pojasnjuje tudi, da ima enak priimek in ime tudi njegov oče, po katerem zapuščinski postopek še ni končan. Tako ni lastnik nobenih nepremičnin, zato prosi za ponovno obravnavo svoje prošnje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala spis Bpp 1773/2013. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je svojo odločitev o neizpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP oprla na določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Po drugem odstavku 20. člena ZBPP, premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov, ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov. Če je prosilec v izjavi s prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

7. Iz listin predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnik dne 27. 9. 2013 v vlogi (obrazec BPP št. 1) navedel, da ni lastnik ali solastnik nepremičnine ali drugega premoženja. Prav tako podatki predloženih listin in navedbe tožene stranke v izpodbijani odločbi izkazujejo, da je tožena stranka 27. 9. 2013 s vpogledom v informacijski sistem eZK, v postopku ugotavljanja premoženjskega stanja tožnika, po uradni dolžnosti ugotovila, da je tožnik do celote lastnik v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedenih nepremičnin ter pojasnila tudi, kako je ugotovila vrednost navedenih nepremičnin. Tožnik ob vložitvi tožbe tej odločitvi oporeka in pojasnjuje (smiselno), da je lastnik spornih nepremičnin oče, ki ima enako ime in enak priimek.

8. V obravnavani zadevi je torej sporna ugotovitev o lastništvu nepremičnin, ki se razlikuje od tožnikovega, v vlogi za BPP navedenega podatka o lastništvu nepremičnin. Iz navedenega razloga, predvsem po ugotovitvi, da iz spisu priloženega zemljiškoknjižnega izpisa izhajajo pri vseh nepremičninah datumi učinkovanja vpisa imetnika 1. 1. 1849 (letnica tožnikovega rojstva je 1967), sodišče meni, da je bila dolžna tožena stranka pred svojo odločitvijo upoštevati določbo 34. člena ZBPP, ki v primeru, ko ZBPP ne določa drugače, določa, da mora pristojni organ za BPP postopati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in v skladu z načelom iskanja materialne resnice, to dejstvo (lastništvo nepremičnine) tudi ugotoviti do takšne stopnje zanesljivosti, ki bi izključevala dvom o objektivnem obstoju dejstva. Tako bi po presoji sodišča morala tožena stranka dati tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini (prvi odstavek 7. člena, prvi odstavek 8. člena, prvi odstavek 9. člena, četrti odstavek 9. člena, prvi odstavek 138. člena, 145. in 146. člen ZUP). Tožena stranka ni postopala po zgoraj navedenih določbah in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev.

9. Ker tožnik v tožbi oporeka, v postopku dodelitve BPP, ugotovljenemu dejanskemu stanju, je navedena pomanjkljivost v izvajanju dokazov, ko tožena stranka ni pozvala tožnika, da pojasni podatke o premoženju, ki ga je v postopku ugotavljanja premoženja treba upoštevati, vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. To pomeni, da gre v sporni zadevi za bistveno kršitev določb postopka, zato je sodišče na tej podlagi tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30. dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).