Jedro

Terjatev lahko preneha tudi s pobotom, vendar v izvršbi ni mogoč procesni pobot. Takšen pobot je namreč mogoče uveljavljati najkasneje v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje. V izvršilnem postopku je zato možno le materialnopravno pobotanje, terjatve pa morajo biti ugotovljene z izvršilnim naslovom oziroma njihov obstoj ne sme biti sporen. Za uspešen pobot morajo biti izpolnjeni trije kumulativni pogoji: vzajemnost terjatev, zapadlost in istovrstnost. Prvi odstavek

312. člena OZ pa določa, da pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. To izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 26. 9. 2003 ugodilo predlogu upnika z dne 15. 9. 2003. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil ugovor, v katerem je navedel, da je bil zoper upnika na podlagi istega izvršilnega naslova (sodbe VII Pg 348/98) izdan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št. 11 I 2003/2516 z dne 24. 6. 2003, in sicer za glavnico 2.148.957,00 SIT. Meni, da je zaradi tega razloga njegov ugovor utemeljen, prav tako pa tudi njegov predlog za odlog izvršbe. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je stališče sodišča v izpodbijanem sklepu napačno, saj ima na podlagi istega izvršilnega naslova tudi sam terjatev do družbe C., katere edini družbenik je bil upnik.

Opozarja, da je bila ta družba po I. odstavku 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99 do 93/02; v nadaljevanju ZFPPod) dne 20. 9. 2001 izbrisana iz sodnega registra.

Po določilu IV. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s I. odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 do 93/02; v nadaljevanju ZGD) ter V. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s III.

odstavkom 394. člena ZGD družbenik oziroma upnik odgovarja za obveznosti družbe iz izvršilnega naslova. Poleg tega dolžnik zatrjuje, da njegove navedbe predstavljajo razlog, ki preprečuje izvršbo, iz 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02; v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da je bila družba C. izbrisana šele po izdaji sodbe opr. št. VII Pg 348/98, zato v gospodarskem postopku ni imel možnosti uveljavljati teh dejstev.

Obenem dolžnik navaja, da 311. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 do 32/2004; v nadaljevanju OZ) omogoča pobot, če sta terjatvi zapadli, vzajemni in istovrstni, zato bi moralo sodišče terjatvi po istem izvršilnem naslovu pobotati in ugoditi ugovoru v smislu 8. točke I. odstavka 55. člena ZIZ. Dolžnik sodišču predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa z dne 15. 12. 2005 ter povrnitev pritožbenih stroškov. Pritožba dolžnika ni utemeljena. Po8. točki I. odstavka 55. člena ZIZ je razlog, ki preprečuje izvršbo, tudi prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave. Med oblikami prenehanja obveznosti je v 311. členu OZ naveden tudi materialnopravni pobot. Ni pa v izvršbi mogoč procesni pobot, ko sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev in jih nato pobota v skladu s III. odstavkom 319. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04; v nadaljevanju ZPP). Takšen pobot je namreč mogoče uveljavljati najkasneje v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje (III. odstavek 337. člena ZPP). V izvršilnem postopku je zato možno le materialnopravno pobotanje, terjatve pa morajo biti ugotovljene z izvršilnim naslovom oziroma njihov obstoj ne sme biti sporen (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 505/2001 in sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 106/99). OZ v

311. členu določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Torej morajo biti za uspešen pobot izpolnjeni trije kumulativni pogoji vzajemnost terjatev, zapadlost in istovrstnost. Prvi odstavek 312. člena OZ pa določa, da pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. To izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi (primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cpg 350/92). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da ima do upnika terjatev na podlagi istega izvršilnega naslova in je bil že izdan pravnomočen sklep o izvršbi zoper upnika pod opr. št. I 2003/02516. Pravilen je torej sklep, da je dolžnik v ugovoru podal pobotno izjavo. Vendar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da dolžnik v ugovoru ni z ničemer izkazal prehoda terjatve z družbe C. na upnika s tem pa vzajemnosti terjatev, ki naj se pobotata. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima dolžnik terjatev, ki jo uveljavlja v pobot na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 348/98 (priloga A2 predmetnega spisa) zoper gospodarsko družbo C. d.o.o. iz Ljubljane in ne zoper upnika. Čeprav je res, da je v določbi IV. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s I. odstavkom 394. člena ZGD določeno, da se šteje, da so vsi družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe, vendar bi moral dolžnik ta prehod na terjatve iz izbrisane družbe C. d.o.o. na upnika kot družbenika dokazati, v ugovoru pa v zvezi s tem ni predlagal prav nobenega dokaza. Tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo ugovor dolžnika. Pritožbene navedbe dolžnika glede izkazovanja pravnega nasledstva oziroma prehoda terjatve iz gospodarske družbe so pritožbene novote po I. odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jih pri ugotavljanju utemeljenosti pritožbe ni upoštevalo.

Višje sodišče je tako na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s

15. členom ZIZ zavrnilo vse pritožbene navedbe dolžnika kot neutemeljene in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče je na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ tudi odločilo, da ni utemeljena dolžnikova zahteva, naj mu upnik povrne njegove stroške pritožbenega postopka.