Jedro

Sodišče prve stopnje ni spremenilo višine že priznanih stroškov. Popravilo je zgolj pisno napako, da je toženka del stroškov dolžna nakazati tožniku, del stroškov (za čas, ko je bila tožniku priznana Bpp) pa na račun sodišča, ki je Bpp odobrilo. To pomeni, da je sodišče izrek ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se III. točka izreka sodbe opr. št. V Ps 1005/2024 z dne 8. 10. 2025 popravi tako, da pravilno glasi: "Toženka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila. Toženka je dolžna za tožnika povrniti stroške postopka v znesku 253,86 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila. Posledično je spremenilo tudi 4. točko obrazložitve sodbe.

2.Zoper sklep je pritožbo vložila toženka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni popravilo očitno pisno pomoto, pač pa je sprejelo povsem drugačno vsebinsko odločitev. Popravni sklep namreč ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe. V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa. Sodišče je tako nepravilno uporabilo postopek za popravo sodbe in na ta (procesni) način poskušalo spremeniti vsebinsko napačno odločitev o stroških. Nadalje navaja, da je sodba opr. št. V Ps 1005/2024 z dne 8. 10. 2025, na katero se nanaša sklep o popravi, postala 24. 10. 2025 pravnomočna in je bilo 20. 11. 2025 tudi že izvršeno izplačilo stroškov postopka. Toženka je tako v celoti izpolnila obveznosti, kot so ji bile naložene s pravnomočno sodbo. Toženka še navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj je sodišče odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je spregledalo, da je toženka stroške že poravnala. Posledično je tudi nepravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi in potrdi prvotno odločitev o stroških postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep o popravi sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Pri tem je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja toženka. Sodišče je glede pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5.V skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah, druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.

6.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je prišlo pri pisanju sodbe sodišča do očitne pisne pomote pri pisanju priznanja potrebnih stroškov. Sodišče je namreč glede stroškov tožnika, ki je v tem socialnem sporu uspel, pomotoma zapisalo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 477,85 EUR. Pravilno je namreč, da je toženka tožniku dolžna povrniti stroške le v znesku 223,99 EUR, medtem ko je stroške postopka v znesku 253,86 EUR dolžna za tožnika povrniti na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Prvostopenjsko sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je bila z odločbo, opr. št. Bpp 611/2024 z dne 10. 2. 2025 tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč od 24. 12. 2024 dalje. Ker z odločbo Bpp niso bile zajete odvetniške storitve, opravljene pred 24. 12. 2024, je bilo potrebno ločeno izračunati stroške, ki niso zajeti z brezplačno pravno pomočjo in ki so nastali do 24. 12. 2024 in stroške, ki so zajeti z brezplačno pravno pomočjo (stroški, nastali po 24. 12. 2024).

7.Sodišče prve stopnje ni spremenilo višine že priznanih stroškov, kot izhaja iz stroškovnega sklepa v sodbi V Ps 1005/2024. Popravilo je zgolj pisno napako, da je toženka del stroškov dolžna nakazati tožniku, del stroškov (za čas, ko je bila tožniku priznana Bpp) pa na račun sodišča, ki je Bpp odobrilo. To pomeni, da je sodišče izrek ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse.2 Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da je sodišče neupravičeno poseglo v pravnomočno sodbo. Postopek za popravo sodbe je mogoče začeti kadarkoli in kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče v tem primeru utemeljeno postopalo po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP in popravilo napako v izreku in obrazložitvi sodbe. S tem v zvezi so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče na ta (procesni) način poskušalo spremeniti vsebinsko napačno odločitev o stroških. Pritožbene navedbe toženke, da je skladno s pravnomočno sodbo tožniku že izplačala priznane stroške postopka, pa glede same odločitve niso relevantne.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Glej Psp 210/2023 z dne 25. 1. 2024, Psp 26/2025 z dne 19. 2. 2025.