Jedro

Ustreznost zaposlitve, ki jo delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.

Na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu ponuditi le sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Ponudba neustrezne zaposlitve ni pogoj za zakonitost odpovedi. Če delodajalec ustrezne zaposlitve nima, delavcu ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Lahko mu jo sicer ponudi (za neustrezno zaposlitev: manj zahtevno delovno mesto, pogodba o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom, za delo v drugem kraju ipd.), vendar gre pri tem za možnost in ne za obveznost, ki bi bila določena z zakonom in bi vplivala na zakonitosti odpovedi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjene dne 24. 4. 2009, ki je bila podana dne 6. 6. 2011 in jo je tožeča stranka prejela dne 8. 6. 2011, nezakonita (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožečo stranko pozove nazaj na dela, ki jih je opravljala pred odpovedjo, ji v evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vpiše delovno dobo za čas od 22. 8. 2011 do izvršljivosti sodbe (točka II izreka), ji za isti čas plača pripadajoče neto plače in druge prejemke iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila, poravna prispevke in davke od bruto zneskov (točka III izreka) ter tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 1.598,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka IV izreka).

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odpoved podana pravočasno. Zmotno pa je presodilo, da odpoved ni zakonita, ker je tožena stranka tožeči stranki ob odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev. V tem individualnem delovnem sporu je bilo sporno, ali je tožena stranka tožeči stranki ponudila ustrezno zaposlitev. Tožena stranka meni, da četudi ni ponudila ustrezne zaposlitve, je njeno ravnanje v korist tožeči stranki. S podpisom nove pogodbe o zaposlitvi bi tožeča stranka ohranila zaposlitev in redni vir dohodka. Plača po novi pogodbi o zaposlitvi bi bila le za približno četrtino nižja, kot jo je tožeča stranka prejemala pred odpovedjo. Tožeča stranka je na delovnem mestu po novi pogodbi o zaposlitvi delo opravljala v odpovednem roku, četudi pogodbe o zaposlitvi ni podpisala. V kolikor ji tožena stranka ob odpovedi ne bi ponudila nove pogodbe o zaposlitvi, bi bila odpoved zakonita. Tožena stranka je kaznovana, ker je ravnala v korist tožeče stranke. Sodišče prve stopnje bi moralo ravnanje tožene stranke presojati enako, kot se presoja odpoved brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Če bi kljub temu presodilo, da je odpoved nezakonita, bi lahko sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi in tožeči stranki prisodilo odškodnino v višini odpravnine. Tožena stranka ne more biti z odločitvijo, da odpoved ni zakonita, kaznovana, ker ob odpovedi ni razpolagala z ustrezno zaposlitvijo za tožečo stranko. Ponujena zaposlitev je bila za tožečo stranko ustrezna, vsaj glede na strokovno izobrazbo, ki jo ima.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe tožene stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in preuranjeno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6. 6. 2011, reintegracijo in reparacijo.

Tožeča stranka je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6. 6. 2011, reintegracijo in reparacijo. O utemeljenosti tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje že odločilo s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti opr. št. Pd 176/2011 z dne 1. 3. 2012, tako da mu je ugodilo na podlagi ugotovitve, da je odpoved nezakonita, ker tožena stranka tožeči stranki ob odpovedi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Takšno odločitev je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 515/2012 z dne 15. 6. 2012 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi sklepa je pritožbeno sodišče navedlo, da je presoja o zakonitosti odpovedi sodišča prve stopnje preuranjena. Za pravilno odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je podan zatrjevan poslovni razlog za odpoved, ali je ta razlog utemeljen in onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ali so pri delodajalcu obstajale možnosti za nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji ter ali je odpoved glede na seznanitev z razlogom podana pravočasno.

Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6. 6. 2011 podala na podlagi 1. alinee prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/02 in naslednji), ki določa, da lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Hkrati z odpovedjo je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je tožeča stranka ni sprejela, tako da ji je delovno razmerje prenehalo po poteku odpovednega roka.

Sodišče prve stopnje je ponovno presodilo, da je presojana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ugotovilo je, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela po obstoječi pogodbi o zaposlitvi (drugi odstavek 88. člena ZDR) in da je tožena stranka odpoved podala pravočasno, to je v šestih mesecih od nastanka razloga za odpoved (šesti odstavek 88. člena ZDR). Kot odločilno, kar je povzročilo nezakonitost odpovedi, pa je štelo, da je tožena stranka tožeči stranki ob odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev.

Tretji odstavek 90. člena ZDR določa, da je ustrezna zaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela, ki ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Pri presoji ustreznosti zaposlitve je, kot je razvidno iz citirane določbe ZDR, pa tudi iz sodne prakse, ki jo navaja že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe,(1) odločilna primerjava zahtevane strokovne izobrazbe po odpovedani in na novo ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Strokovna izobrazba, kot jo dejansko ima delavec, ni bistvena.

Tožeča stranka je pred odpovedjo delo pri toženi stranki opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 4. 2009 na delovnem mestu vodja voznega parka. Pogodba o zaposlitvi je bila dopolnjena z aneksom št. 1 z dne 1. 6. 2010 za opravljanje dodatnih del voznika motornih vozil. V pogodbi o zaposlitvi ni bilo navedeno, kakšna izobrazba se zahteva za opravljanje dela, zato je sodišče prve stopnje vpogledalo v organizacijsko strukturo tožene stranke in njen katalog delovnih mest. Na tej podlagi je pravilno ugotovilo, da se za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi pri toženi stranki zahteva VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe. Za delo po ponujeni pogodbi o zaposlitvi (vzdrževalec objektov in okolice) pa se pri toženi stranki zahteva IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe. Glede na ugotovljeno razliko je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka tožeči stranki ob odpovedi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. S tem pritožbeno sodišče soglaša, ne soglaša pa s presojo, da je posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu ponuditi le sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, torej da ponudba neustrezne zaposlitve ni pogoj za zakonitost odpovedi. Če delodajalec ustrezne zaposlitve nima, delavcu ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Lahko mu jo sicer ponudi (za neustrezno zaposlitev: manj zahtevno delovno mesto, pogodba o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom, za delo v drugem kraju ipd.), vendar gre pri tem za možnost in ne za obveznost, ki bi bila določena z zakonom in bi vplivala na zakonitosti odpovedi.(2) Dejstvo, da delodajalec delavcu, katerega delo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi postane nepotrebno, ob odpovedi ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ne vpliva na zakonitost odpovedi. Iz tega razloga torej redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6. 6. 2011 ni nezakonita. Od presoje, ali je bila tožeči stranki ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno ali neustrezno zaposlitev, so odvisne le njene pravice (odpravnina, tretji odstavek 88. člena ZDR).

Pri toženi stranki je bil, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, podan utemeljen poslovni razlog za odpoved. Tožena stranka je odpoved podala v šestih mesecih od nastanka tega razloga. Kljub temu pa redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni avtomatično zakonita, ampak je treba v okviru presoje zakonitosti odpovedi upoštevati tretji odstavek 88. člena ZDR, ki določa obveznost delodajalca, da pred podajo odpovedi preveri, ali je mogoče zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je treba upoštevati, kot že povedano, da je dolžnost delodajalca le, da delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za zaposlitev, ki je zanj ustrezna.

Sodišče prve stopnje dejanskega stanja s tem v zvezi ni ugotavljalo. Ni ugotavljalo, ali je tožena stranka (ki je tožeči stranki ob odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev) ob odpovedi razpolagala z zaposlitvijo, ki je za tožečo stranko ustrezna. To je zaposlitev, za katero se zahteva VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. Če bi bilo ugotovljeno, da je tožena stranka s takšno zaposlitvijo razpolagala in da so obstajale možnosti za nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji, bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Tožeča stranka je na prvem naroku za glavno obravnavo dne 3. 11. 2011 navedla, da je pri toženi stranki obstajalo ustrezno delovno mesto, na katerem bi lahko po odpovedi nadaljevala delo (po novo sklenjeni pogodbi o zaposlitvi). Tožena stranka je to navedbo prerekala, navedla je, da delovnega mesta z VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ki bi bilo za tožečo stranko ustrezno, ob odpovedi ni imela in ji ga zato ni mogla ponuditi. Kot dokaz je predlagala zaslišanje prič. Sodišče prve stopnje dokazov s tem v zvezi ni izvajalo.

Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje (da je odpoved nezakonita, ker je bila hkrati ponujena neustrezna zaposlitev) preuranjeno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ker o vseh odločilnih dejstvih (možnosti za nadaljnjo zaposlitev tožeče stranke) ni izvajalo dokazov, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Takšno odločitev je sprejelo, ker je ocenilo, da bi pritožbeno sodišče, v kolikor bi pomanjkljivosti glede ugotovljenega dejanskega stanja želelo samo odpraviti, moralo ponoviti nekatere že izvedene dokaze, poleg tega pa bi moralo izvesti nove dokaze, s čimer bi po nepotrebnem podaljšalo postopek.

V ponovnem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ponoviti nekatere že izvedene dokaze (zaslišanja prič) oziroma jih ponovno oceniti ter na tej podlagi ugotoviti, ali je tožena stranka ob odpovedi razpolagala z zaposlitvijo, ki je glede na odpovedano pogodbo o zaposlitvi za tožečo stranko ustrezna. Nato bo moralo ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6. 6. 2011, reintegracijo in reparacijo.

1. Sodba VS RS opr. št. VIII Ips 109/2009 z dne 15. 2. 2011, odločbi VDSS opr. št. Pdp 480/2005 z dne 27. 2.2006 in opr. št. Pdp 536/2006 z dne 2. 2. 2007. 2. Odločbe VS RS opr. št. VIII Ips 69/2006 z dne 25. 4. 2006, opr. št. VIII Ips 483/2006 z dne 27. 9. 2007, opr. št. VIII Ips 368/2008 z dne 6. 9. 2010, opr. št. VIII Ips 89/2009 z dne 22. 6. 2010, opr. št. VIII Ips 298/2011 z dne 17. 9. 2012.