Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Višje sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi toženca proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 08.05.2000, opr. št. I P 460/98, ter pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi do peti odstavek njenega izreka) razveljavilo, zadevo pa v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Istočasno pa je s sklepom toženca zaradi žalitve sodišča v pritožbi z dne 12.05.2000 kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 60.000,00 SIT.
Proti sklepu o denarni kazni je toženec vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Nikogar ni nameraval žaliti. Besede feminizem, lezbijanstvo in podobno se že dalj časa pojavljajo v slovenskih javnih občilih. Gre za šaljiv in obroben značaj celotnega teksta. Pri laični pritožbi je dopustno drugačno izražanje, kakor pa ga je sodišče vajeno s strani odvetnikov. Gre za pomanjkanje smisla za humor.
Pritožba ni utemeljena.
Po prečitanju celotnega teksta pritožbe, ki jo je toženec dne 12.05.2000 vložil proti sodbi sodišča prve stopnje, ni mogoče sprejeti teze, da bi izrazi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje toženca denarno kaznovalo, bili kot citati iztrgani iz celotnega besedila in da bi zato bili napak razumljeni. Res je, da se skozi vlogo prepletajo navedbe, ki žaljivo obravnavajo "žensko zasedbo" sodišča, ki se je "morda zato sprevrglo v feministični servis in brezprizivni tribunal". Take trditve so, ne glede na utemeljenost pritožbe proti sodbi sodišča prve stopnje, objektivno žaljive in izražajo prezir ter zaničevanje do sodstva, predvsem pa do predsednice senata in sodnic porotnic prvostopnega sodišča. Zato se je mogoče strinjati z ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da gre za žaljive vrednostne ocene.
Opredelitev toženčevega pisanja s stališča ugotovitve, da gre za žaljivo vsebino, temelji na določbi 109. člena Zakona o pravdnem postopku, po kateri sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče. Kaznovanje pri tem temelji na določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena. Višina izrečene kazni (60.000,00 SIT) je po oceni vrhovnega sodišča primerna.
V pritožbi torej niso navedeni utemeljeni razlogi, zaradi česar jo je bilo treba po določbi 353. člena ZPP zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.