Jedro

Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati namen avtomobilskih zavarovanj, za katera je bistveno, da gre za zavarovanja vozil v funkciji prevoznega sredstva, kar izrecno navaja sodba Sodišča Evropske unije C-514/16, z dne 28. 11. 2017, po kateri pojem "uporaba vozil" zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. Po navedeni sodbi pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da njen izrek sedaj v celoti glasi: ""Tožbeni zahtevek, ki glasi: "Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki 14.425,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2015 dalje do plačila in ji v istem roku plačati njene pravdne stroške po odmeri sodišča z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila," se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.941,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.""

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 869,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožnici znesek 11.220,35 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.092,35 EUR od 26. 3. 2015 dalje in od zneska 1.128,00 EUR od 14. 6. 2016 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek nad razsojenim zneskom 11.220,35 EUR do vtoževanega zneska 14.425,44 EUR in v obrestnem delu od zneska 1.128,00 EUR za čas od 26. 3. 2015 do 14. 6. 2016 je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna v 15 dneh tožnici povrniti njene pravdne stroške v višini 1.319,65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.

2. Zoper obsodilni del sodbe se po pooblaščencih pritožuje toženka. V pritožbi poudarja, da je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da uporaba traktorja za pogon traktorskih priključkov predstavlja običajno rabo traktorja kot vozila. Sklicuje se na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-514/2016, z dne 28. 11. 2017. Glede na predhodno odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi C-162/13, z dne 4. 9. 2014, v kateri je bila sprejeta razlaga, da je potrebno pri presoji, če je podana odškodninska odgovornost iz naslova obveznega zavarovanja v prometu, ugotavljati, ali je prišlo do nesreče pri uporabi vozila, ki je skladna z njegovo običajno funkcijo, je sodišče Evropske unije v odločitvi, z dne 28. 11. 2017, sprejelo razlago, da, v kolikor se je traktor v trenutku nesreče uporabljal izključno kot proizvajalec pogonske sile, in ko glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je nastopal kot delovni stroj, ki proizvaja pogonsko silo, navedeno ne predstavlja pojma "uporaba vozil" v smislu Direktive Sveta 72/166/EGS. V predmetni zadevi pa se je tožnica poškodovala na krožni žagi, ki jo je poganjal traktorski kardan, zato je ob podani razlagi Sodišča Evropske unije materialnopravno zmotna razlaga prvostopenjskega sodišča, da delo s traktorsko žago - cirkularjem predstavlja običajno uporabo traktorja kot vozila. Delo s traktorsko žago predstavlja uporabo traktorja kot delovnega stroja, ki proizvaja pogonsko silo, zaradi česar navedeno ne more predstavljati pojma "uporaba vozila". Bistveno je vprašanje, ali se je uporabljal traktor kot vozilo ali izključno kot pogonska sila.

Tudi iz police avtomobilskega zavarovanja, na podlagi katere je tožnica zoper toženko uveljavljala povračilo nastale škode in dodatne klavzule KL 2505, s katero je bilo zavarovalno kritje razširjeno za škode, ki izvirajo iz dejavnosti delovnih vozil, ni podano kritje za škode za opravila s traktorskimi priključki, ko traktor predstavlja delovni stroj, ki proizvaja pogonsko silo. Z dodano klavzulo KL 2505 je zavarovalno kritje razširjeno za škode, ki izvirajo iz dejavnosti delovnih vozil, s čemer pa je jasno mišljeno, da je s tem dano kritje za škode, ki so povzročene, ko se traktor v nekaterih okoliščinah uporablja kot poljedeljski delovni stroj, torej pri izvajanju zemeljskih ali drugih kmetijskih opravil, za škode povzročene z delovnim vozilom in ne za škode, ko je traktor izključno v funkciji pogonske sile.

Toženka podredno graja tudi višino odmerjenega soprispevka tožnice k nastali škodi, saj meni, da je ta glede na okoliščine dogodka vsaj 70 %. Toženka se v nadaljevanju ne strinja tudi z višino dosojene denarne odškodnine za nematerialno škodo, za katero meni, da je pretirana po vseh postavkah, glede na sodno prakso v primerljivih zadevah ter meni, da je prvostopenjsko sodišče preseglo tudi trditveno podlago ter v zvezi s časom trajanja hudih telesnih bolečin tožnici priznalo več kot je zahtevala. Po mnenju toženke bi se sodišče prve stopnje glede lastnih ugotovitev, ki vplivajo na oceno skaženosti, lahko oprlo le na ugotovitve, ki jih je predhodno protokoliralo, da bi se toženka lahko do njih opredelila. Toženka uveljavlja tudi, da prvostopenjsko sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso ne bi smelo tožnici priznati potnih stroškov za pooblaščenca v višini 421,15 EUR.

Toženka zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica na pritožbo toženke ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica od toženke na podlagi sklenjene police za avtomobilsko zavarovanje zahteva povračilo za materialno in nematerialno škodo, ki ji je nastala v škodnem dogodku dne 12. 5. 2014, ko se je telesno poškodovala pri žaganju drv s traktorskim cirkularjem. Traktorski cirkular je priključek traktorja, ki deluje na traktorski pogon in je njegovo delovanje v celoti odvisno od traktorja, tako da je do škode prišlo pri uporabi traktorja skladno z običajno funkcijo vozila.

6. Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti z dodatno zapisano klavzulo KL 2505 - jamstvo za razširitev zavarovalnega kritja za škode, ki izvirajo iz dejavnosti delovnih vozil, krije tožnici nastalo škodo pri uporabi traktorskega priključka - cirkularja. Traktorski cirkular se poganja s pomočjo kardanske gredi na traktorju, zato tovrstna uporaba traktorja predstavlja običajno uporabo traktorja.1 Polica avtomobilskega zavarovanja z dodatno zapisano klavzulo KL 2505 zato po stališču prvostopenjskega sodišča zajema tudi vsa opravila s traktorskimi priključki, ki so običajna raba traktorja. Zavarovalno jamstvo za obravnavani škodni dogodek na podlagi sklenjene zavarovalne police avtomobilskega zavarovanja je zato po stališču prvostopenjskega sodišča podano.

7. Pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da je utemeljen pritožbeni očitek toženke, da uporabe traktorja, izključno v funkciji pogonske sile za traktorski priključek, v obravnavanem primeru za cirkularno žago, ni mogoče šteti pod pojem običajne rabe traktorja kot vozila. Za odgovor na vprašanje ali je na podlagi sklenjene police avtomobilskega zavarovanja z dodano klavzulo KL 2505 podano zavarovalno jamstvo iz obravnavanega škodnega dogodka je ključno ali se je ta nesreča zgodila na način, da je bila glavna funkcija traktorja funkcija prevoznega sredstva ali pa se je ta uporabljal le kot delovni stroj, ki proizvaja pogonsko silo. Slednje zavarovalno jamstvo na podlagi sklenjene zavarovalne police za avtomobilsko zavarovanje izključuje.

8. Kot materialnopravna izhodišča je potrebno upoštevati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2009/103/ES, z dne 16. 9. 2009, o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, v kateri je kodificirana tudi Direktiva Sveta o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS). Upoštevati je potrebno tudi prakso Sodišča Evropske unije, sprejeto na podlagi citiranih Direktiv in namen obveznega zavarovanja po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), ki kot njegov glavni namen poudarja socializacijo rizika oziroma težnjo poskrbeti za oškodovance v javnem prometu. Poudarjena izhodišča zavzema tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, med drugim v sodbi II Ips 334/2015. 9. Res je, da je sodišče Evropske unije s sodbo C-162/2013, z dne 4. 9. 2014, zavzelo stališče, da pojem "uporaba vozil" v smislu člena 3 (1) Direktive Sveta 72/166/EGS, ki je prenesena tudi v Direktivo Sveta 2009/103/ES, zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, ter da gre za pravni standard, saj ga ZOPZ ne definira in ga napolnjuje sodna praksa.2 Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati namen avtomobilskih zavarovanj, za katera je bistveno, da gre za zavarovanja vozil v funkciji prevoznega sredstva, kar izrecno navaja sodba Sodišča Evropske unije C-514/16, z dne 28. 11. 2017, po kateri pojem "uporaba vozil" zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. Po navedeni sodbi pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.3

10. Izhajajoč iz navedenih izhodišč tako ni mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da je do obravnavanega škodnega dogodka prišlo pri običajni uporabi traktorja, ki zajema tudi pogon traktorskega priključka, in da je na podlagi zavarovalne police z dodano klavzulo KL 2505 podano jamstvo za razširitev zavarovalnega kritja za škode, ki izvirajo iz dejavnosti delovnih vozil. Traktor ni bil v funkciji prevoznega sredstva, zato njegove funkcije ni mogoče zajeti pod pojem "uporaba vozil", saj je le kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo za pogon cirkularne žage. Na podlagi sklenjene zavarovalne police ni podano jamstvo za škode iz tovrstnega škodnega dogodka. Tudi na zavarovalni polici zapisana klavzula KL 2505 - jamstvo za razširitev zavarovalnega kritja za škode, ki izvirajo iz dejavnosti delovnih vozil, se že po jezikovni razlagi nanaša na pojem "delovnega vozila" in je ni mogoče zajeti pod pojem "delovnega stroja", ki proizvaja zgolj pogonsko silo in istočasno ne opravlja funkcije vozila oziroma prevoznega sredstva, ampak predstavlja zgolj pogonsko sredstvo. Toženkina obveznost za plačilo tožnici vtoževane škode na podlagi sklenjene zavarovalne police zato ni podana.

11. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbi toženke je zato ugodilo in na podlagi določila 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti zavrnilo, kot izhaja iz točke I izreka te sodbe.

12. Toženka je sedaj v pravdi v celoti uspela, zato ji mora tožnica povrniti njene v prvostopenjskem postopku priznane pravdne stroške v višini 1.941,60 EUR.

13. Toženka je tudi s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožnica povrniti njene pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje je toženki priznalo naslednje priglašene pritožbene stroške: - nagrada za pritožbo po 1. točki tarifne številke 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT): 286,87 EUR; - 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT: 63,11 EUR; - 2 % materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT: 7,00 EUR, - sodna taksa: 513,00 EUR, kar skupaj znese 869,98 EUR. Navedene pritožbene stroške mora tožnica povrniti toženki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka in tečejo do plačila (prvi odstavek 154. člena in 165. člen ZPP).

1 Prvostopenjsko sodišče se sklicuje na definicijo pojma traktor, ki je bila uzakonjena v Zakonu o varnosti cestnega prometa iz leta 1998, ki sedaj več ne velja, po katerem je osnovna funkcija traktorja, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke, oziroma se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo. 2 Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 415/2011. 3 V zadevi C-514/16 je Sodišče Evropske unije razsodilo: Člen 3 (1) Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti je treba razlagati tako, da v tej določbi navedeni pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak da kot delovni stroj proizvaja pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.