Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika cenilcu prizna nagrada le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od cenilca (še) ni zahtevalo.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:
II. „Predlog sodnega cenilca Štefana Korena za odmero nagrade po priglašenem stroškovniku z dne 18. 1. 2016, se zavrne.“
III. Dolžnik je dolžan upniku povrniti 47,93 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.
1. Z uvodoma navedenim sklepom z dne 22. 1. 2016 je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu Š. K. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 142,14 EUR (I. točka izreka) ter odločilo, da je od celotnega izplačila potrebno obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 12,58 EUR (II. točka izreka) in 0,53 % prispevek za zdravstvo za posledice poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 0,75 EUR (III. točka izreka). Nadalje je odločilo, da plačilo zneska prispevkov in nagrade izvrši finančno računovodska služba sodišča iz založenega predujma upnika (IV. točka izreka), da se izvedenina nakaže na osebni račun cenilca (V. točka izreka), prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstvo pa na ustrezne račune (VI. točka izreka). Ugotovilo je, da sodni cenilec ni zavezanec za DDV (VII. točka izreka) in sklenilo, da se plačilo izvede najkasneje v roku 45 dni po pravnomočnosti sklepa (VIII. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se upnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da cenilec ni upravičen do nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije. Cenilec bi namreč moral že ob izdelavi cenilnega poročila z dne 28. 12. 2015, zbrati vso dokumentacijo, v skladu s pravili stroke, kar je tudi storil, kot izhaja iz njegovega cenilnega poročila z dne 28. 12. 2015. Ker je bil pregled OPN oziroma prostorskih podatkov (iz prostorskih načrtov) zajet in opravljen že v osnovnem cenilnem poročilu, je dodatno priznana nagrada v višini 46,00 EUR, za zbrane prostorske podatke iz OPN Občine S. A. v S. g. in podatke, ki so mu jih poslali zaposleni iz predmetne občine, neutemeljena. Prvostopenjskemu sodišča očita tudi, da je neutemeljeno priznalo nagrado za pisno izdelavo cenitve v višini 92,00 EUR in tako nepravilno uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). V konkretnem primeru ni šlo za izdelavo pisne cenitve, ker je bila le-ta že izdelana dne 28. 12. 2015, ampak je sodišče pravzaprav odločalo o nagradi za dopolnilno cenitev, vendar pa tudi do te nagrade cenilec ni upravičen, saj je po določbi drugega odstavka 51. člena Pravilnika do te upravičen na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, iz odgovora cenilca pa je nedvomno razvidno, da cenilec ni odgovoril na nobeno dodatno vprašanje, zato za njegovo nekoliko drugačno cenitev, kot jo je podal v cenilnem poročilu z dne 28. 12. 2015, za katerega mu je sodišče prve stopnje že odmerilo nagrado v celotnem znesku, ne more biti še enkrat upravičen do plačila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da cenilec ni upravičen do odmere nagrade in nadomestila za stroške za izdelavo odgovora na pripombe upnika z dne 18. 1. 2016. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 11. 2015, sodnemu cenilcu Š. K. naložilo, da opravi cenitev nepremičnine parc. št. 268/3 k.o. X, in mu za opravljeno cenitev tudi odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 393,36 EUR. Upnikove pripombe na opravljeno cenitev je sodišče z dopisom z dne 12. 1. 2016, sodnemu cenilcu poslalo v odgovor in mu z izpodbijanim sklepom na podlagi specificiranega stroškovnika z dne 18. 1. 2016, za opravljeno delo odmerilo nagrado in stroške, in sicer 46,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 92,00 EUR za pisno izdelavo odgovora na pripombe (dopolnitev cenitve) ter materialne stroške v višini 4,14 EUR, skupaj 142,14 EUR.
6. Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika cenilcu prizna nagrada le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od cenilca (še) ni zahtevalo. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim očitkom, da v predmetnem primeru ne gre za dopolnitev mnenja na podlagi dodatnih vprašanj, ampak zgolj za izdelavo odgovora na pripombe upnika v zvezi s pridobitvijo potrdila o namenski rabi zemljišča in upoštevanjem dela parcele kot funkcionalnega zemljišča. Izdelava odgovora je bila namreč potrebna zgolj zaradi pomanjkljivega opisa rabe zemljišča oziroma odprave nejasnosti v zvezi z že izdelanim cenilnim mnenjem z dne 28. 12. 2015, cenilec pa v odgovoru na pripombo upnika, ali je bilo pridobljeno potrdilo o namenski rabi zemljišča, niti ni odgovoril. Zaradi navedenega do take nagrade (za dopolnilno mnenje), po oceni sodišča druge stopnje, ni upravičen.
7. Utemeljena je tudi pritožbena graja o neutemeljenosti nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR. Iz stroškovnika z dne 18. 1. 2016 izhaja, da je cenilec zbiral podatke na Občini Y., vendar pa kot pravilno to opozarja pritožba, že iz cenilnega poročila z dne 28. 12. 2015 izhaja, da je cenilec pri opravljanju cenitve iz uradnih evidenc (tudi i-Občina), pridobil vso dokumentacijo in vse potrebne podatke o kmetijskem zemljišču, med drugim tudi podatke OPN (Občinske uprave Y.), nenazadnje pa cenilec niti ne omenja pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča oziroma specificira ostalih, z občine pridobljenih podatkov. Ker sodni cenilec dodatne dokumentacije, za katero je priglasil nagrado po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, ne konkretizira, mu tudi nagrade iz tega naslova ni mogoče priznati. Posledično cenilec tudi ni upravičen do materialnih stroškov v znesku 4,14 EUR, saj se ti v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika, ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade, do te pa kot rečeno, cenilec ni upravičen.
8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom istega zakona ter 15. členom ZIZ, odločalo tudi o pritožbenih stroških upnika. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu je dolžnik dolžan povrniti nastale pritožbene stroške. Stroške je sodišče na podlagi drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife - OT (Uradni list RS št. 2/2015), odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi - ZOdvT in mu glede na vrednost izpodbijanega dela terjatve (142,14 EUR), za sestavo pritožbe (po tar. št. 3468) priznalo 10,20 EUR (in ne priglašenih 441,60 EUR), nagrado za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 2,04 EUR (20% nagrade po tar. št. 6002), 22% DDV v znesku 2,69 EUR ter sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR, skupaj 47,93 EUR.