Jedro

Nasprotni udeleženki, rojeni 1927, je bila že ob sprejemu v socialno varstveni zavod v letu 2012 postavljena diagnoza napredovane demence, da je pri vseh življenjskih aktivnostih, vključno s hranjenjem, pitjem in higieno, povsem odvisna od pomoči in tuje nege in da potrebuje celodnevni nadzor. Izvedenec je navedel, da je potrebno pomoč mogoče zagotoviti izključno na varovanem oddelku s 24-urno prisotnostjo varovalnega oddelka (po vsej verjetnosti mišljeno osebja). Te ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene trajne duševne motnje, katere posledica je hudo motena sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ne more skrbeti sama zase, opustitev – v tem primeru nezmožnost – skrbi za hranjenje in higieno pa predstavlja hudo ogrožanje ne le svojega zdravja, ampak tudi življenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek brez njene privolitve utemeljen in da se nasprotna udeleženka zadrži na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda do 16. 1. 2017. 2. V pritožbi zoper navedeni sklep socialno varstveni zavod predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in nasprotno udeleženko premesti izven varovanega oddelka, kjer ji bodo nudili primerno zdravstveno nego in oskrbo glede na njeno zdravstveno stanje. Trdijo, da nasprotna udeleženka potrebuje popolno pomoč pri opravljanju vseh življenjskih funkcij in je zato razporejena v III. oskrbo in ne v IV., kjer so nameščeni dementni stanovalci. Je nepokretna in v postelji in zato ni razlogov za namestitev v varovani oddelek. Ni izpolnjen noben pogoj iz 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Premestitev na odprti oddelek ne bi poslabšala nege. Izjava predlagateljice, da bi ji lahko kdorkoli kaj naredil ali jo odpeljal, je nesmiselna. V domu sta le varovana oddelka, negovalnega oddelka pa ni, ker je tak način mnogo bolj prijazen do stanovalcev. Ostajajo v svojih sobah in je za njih absolutno strokovno in korektno poskrbljeno. V sklepu ni upoštevano mnenje psihiatra in domske zdravnice, ampak je razsojeno v skladu z željo hčere (predlagateljice). Ugotovitev, da je gospa odvisna od tuje nege in pomoči, ki ji jo je mogoče zagotoviti le na varovanem oddelku, je nesmiselna. V ZDZdr je jasno določeno, čemu so zaprti varovani oddelki namenjeni in nikakor ne negi nepokretnih stanovalcev. Nihče od nepokretnih stanovalcev v domu ni nameščen v varovani oddelek.

3. Predlagateljica in odvetnica nasprotne udeleženke v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitki, da niso podani z zakonom določeni pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, niso utemeljeni. V skladu s 74. členom in s 75. členom ZDZdr je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Pritožbeni očitek, da ni izpolnjen noben od pogojev za namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je preveč posplošen, da bi bil nanj potreben vsebinski odgovor. Pritožbeno sodišče ga je ocenilo v okviru drugih pritožbenih navedb in v okviru presoje materialnopravne pravilnosti sklepa po uradni dolžnosti.

7. Pritožba obrazloženo oporeka le izpolnjenosti tretje do pete predpostavke, navedene v 5. točki te obrazložitve. Očitki niso utemeljeni.

8. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je bila nasprotni udeleženki, rojeni 1927, že ob sprejemu v socialno varstveni zavod v letu 2012 postavljena diagnoza napredovane demence, da je pri vseh življenjskih aktivnostih, vključno s hranjenjem, pitjem in higieno, povsem odvisna od pomoči in tuje nege in da potrebuje celodnevni nadzor. Izvedenec je navedel, da je potrebno pomoč mogoče zagotoviti izključno na varovanem oddelku s 24-urno prisotnostjo varovalnega oddelka (po vsej verjetnosti mišljeno osebja). Te ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene trajne duševne motnje, katere posledica je hudo motena sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ne more skrbeti sama zase, opustitev – v tem primeru nezmožnost – skrbi za hranjenje in higieno pa predstavlja hudo ogrožanje ne le svojega zdravja, ampak tudi življenja. Ugotovitev, da domača 24-urna oskrba, ki bi bila edina alternativa namestitvi v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, ni mogoča, daje ustrezno podlago tudi zaključku o obstoju pete predpostavke, navedene v 5. točki obrazložitve tega sklepa.

9. Pritožbena primerjava položaja nasprotne udeleženke s položajem drugih nepokretnih stanovalcev ne daje podlage za dvom o pravilnosti izpodbijanega sklepa. Morebitna nepokretnost ni odločilna okoliščina. Za odločitev je pomembno, da je nesposobnost skrbeti zase pri nasprotni udeleženki posledica duševne motnje, zaradi katere ni sposobna obladovati svojega ravnanja. Le ob robu naj bo dodano, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka nepokretna. Taki oceni nasprotujeta tudi predlagateljica in odvetnica nasprotne udeleženke v odgovorih na pritožbo.

10. Navedba, da premestitev na odprti oddelek ne bi poslabšala nege, je preveč splošna, da bi mogla vplivati na odločitev. Bistvena je potreba po 24-urni dnevni oskrbi in nadzoru, pritožnik pa ne zatrjuje, da je tak obseg oskrbe in nadzora zagotovljen tudi izven varovanega oddelka.

11. Tudi navedba, da je za stanovalce izven varovanega oddelka "absolutno strokovno in korektno poskrbljeno", je presplošna, da bi mogla vnesti dvom o pravilnosti zaključka, da nasprotna udeleženka potrebuje 24-urno oskrbo in nadzor, ki ji je zagotovljen le v varovanem oddelku.

12. Utemeljen ni niti očitek o izključnem upoštevanju želje hčere (predlagateljice). Mnenja domske zdravnice ni med listinami v spisu. Kot izhaja iz sklepa, je zdravstveno dokumentacijo pregledal izvedenec. Njena vsebina je v sklepu povzeta, pritožba pa ni navedla, kakšna je vsebina mnenja, ki naj bi bilo spregledano. Mnenje domskega psihiatra je bilo v sklepu ocenjeno. Ugotovljeno je, da je bilo še v njegovem mnenju z dne 24. 11. 2015 navedeno, da nasprotna udeleženka potrebuje stalni nadzor in pomoč pri najosnovnejših opravilih, da tega navodila ni več v zapisu z dne 10. 12. 2015, da ni pojasnjeno, katera sprememba med pregledoma je nudila podlago za razliko v mnenju, in da se stanje nasprotne udeleženke v treh letih od sprejema ni bistveno spremenilo. Sodišče je torej ovrednotilo mnenje domskega psihiatra in mu utemeljeno ni dalo večje teže kot mnenju izvedenca, podanem v tem postopku.

13. Pritožbeni dvom o tehtnosti predlagateljičine navedbe, da bi nasprotni udeleženki lahko izven varovanega oddelka kdo kaj naredil ali jo odpeljal, ne more vplivati na pravilnost odločitve, ker ne temelji na taki ugotovitvi.

14. Sklicevanje na položaj drugih oseb, ki bivajo v socialno varstvenem zavodu, ne more vplivati na presojo, ali so v obravnavanem primeru podane predpostavke za namestitev v varovani oddelek.

15. Pritožbeno opozorilo, da je v obrazložitvi sklepa v enem stavku omenjena druga oseba – in ne nasprotna udeleženka, ne vpliva na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Očitno gre za pomoto, da predpostavka o nepotrebnosti bolnišničnega zdravljenja ne bi bila podana, pa pritožba ne trdi in tudi iz ugotovitev sklepa in listin v spisu to ne izhaja.

16. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

17. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.