Jedro

Ker je tožnik po lastni odločitvi odpotoval v Bosno, kjer so že bile vojne razmere in ker se na delo ni pravočasno vrnil zaradi vojnih razmer v drugi državi, je z dela izostal neopravičeno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za razveljavitev sklepov pristojnih organov toženca, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni. Sodišče je odločilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, razen pravice do osebnega dohodka v netto znesku za čas od 30.5.1992 do 23.10.1992. Priznalo mu je tudi stroške sodnega postopka. V preostanku je zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca zoper del odločbe, s katerim je bilo ugodeno zahtevku, izpodbijano odločbo tako spremenilo, da je tožnikov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da v aprilu in začetku maja 1992 vojne razmerje v Bosni še niso imele take razsežnosti, kot so se pokazale kasneje in tožnik ni mogel slutiti, da bo prišlo o popolne prekinitve vseh zvez. Tožniku ni mogoče očitati lahkomiselnosti pri vračanju na delo, saj si je kupil letalsko vozovnico, vendar so se prav ta dan razmere spremenile in tožnik kot Hrvat ni mogel na pot. Od takrat dalje so bile vse poti iz njegove vasi prekinjene. Lahkomiselnost bi bilo mogoče tožniku očitati, če bi bile razmere ob odhodu v Bosno tam take, kot so bile sredi maja 1992. Tožniku ni mogoče očitati, da bi take spremenjene razmere lahko predvidel. Tožnik kot invalid ni imel niti možnosti niti namena, da bi iskal službo v drugi organizaciji.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki je na revizijo odgovoril in predlagal, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava. Takšne kršitve postopka revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovilo.

Sodišče druge stopnje je prepričljivo obrazložilo svojo odločbo, da je tožnik neopravičeno izostal z dela pet zaporednih delovnih dni. Delodajalec in delojemalec sta enakopravna glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Tožnik je po lastni presoji odšel v Bosno, kjer so v času njegovega odhoda že obstajale vojne razmere, zato je moral upoštevati možnost, da se morda zaradi vojnih razmer ne bo mogel vrniti pravočasno na delo. Na njegovo odločitev delodajalec ni mogel vplivati, zato ni pravne podlage za ugotovitev, da je kakorkoli vplival na tožnikovo odločitev, da je odpotoval v državo, ki je že bila v času njegovega odhoda v vojnem stanju. Delavec ima pravico in dolžnost, da hodi redno na delo. Če na delo ne pride zaradi izjemnih razmer v drugi državi, ima delodajalec pravico z delavcem prekiniti delovno razmerje na podlagi zakonskih določil, ki jih je uporabil toženec v obravnavanem primeru.

Materialno pravo, na kar se sklicuje tožnik, ni bilo zmotno uporabljeno in niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, zato jo je revizijsko sodišče na podlagi določil 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 155. člena ZPP.

Sodišče je določila ZPP uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).