7. 6. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjance Grum, Novo mesto, ki jo zastopa Odvetniška družba Petrič – Kotar, o. p., d. o. o., Novo mesto, na seji 7. junija 2012

sklenilo:

Pobuda za rešitev spora glede pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Novem mestu in Mestno občino Novo mesto se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica navaja, da je Okrajno sodišče v Novem mestu v nepravdnem postopku odločilo, da se njen predlog za dodelitev nadomestnega zemljišča oziroma podrejeno za določitev odškodnine zavrže, ker gre pri zahtevku za priznanje gradbene parcele v smislu 16. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZSZ/84) za upravno zadevo. Navaja, da je hkrati tekel tudi postopek pred Upravnim sodiščem, ki je s sodbo št. U 964/2009 z dne 19. 2. 2009 odločilo, da gre tako pri zahtevku za dodelitev gradbene parcele, kot tudi pri podrednem zahtevku za denarno odškodnino, za odškodnino, tj. za isto pravico, ki se uveljavlja v dveh različnih oblikah, zato je v obeh primerih pristojno nepravdno sodišče. S pravnomočno odločitvijo Upravnega sodišča naj bi odpadel razlog, zaradi katerega je bil njen prvi predlog v nepravdnem postopku zavržen, zato je vložila nov predlog za določitev odškodnine in se v njem sklicevala na stališče Upravnega sodišča. Vendar je bil tudi ponoven predlog za določitev odškodnine zavržen. Pobudnica navaja, da je zoper to odločitev vložila pritožbo, ki še ni rešena. Po mnenju pobudnice gre v odprtem postopku za spor med sodiščem in upravnim organom o pristojnosti, zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo sprejme in odloči o pristojnosti.

B.

2.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno odločati o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Spor glede pristojnosti je lahko pozitivni kompetenčni spor – kadar dva organa ali več organov zatrjuje pristojnost za odločanje o posamezni zadevi (prvi odstavek 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS), ali negativni kompetenčni spor – kadar dva organa ali več organov zavrača pristojnost za odločanje o posamezni zadevi (drugi odstavek 61. člena ZUstS). Po tretjem odstavku 61. člena ZUstS lahko pobudo za rešitev spora glede pristojnosti vloži tudi stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora glede pristojnosti.

3.Pobudnica je kot razlaščenka v upravnem postopku zahtevala priznanje prednostne pravice uporabe za gradnjo stanovanjske hiše na razlaščenem zemljišču po določbah ZSZ/84. Hkrati je pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu vložila predlog za določitev odškodnine, pri čemer je primarno zahtevala, naj se ji prizna pravica do ene gradbene parcele po določbah ZSZ/84, podrejeno pa je zahtevala plačilo odškodnine. Še pred odločitvijo Okrajnega sodišča v Novem mestu je upravni organ zavrgel zahtevo pobudnice z obrazložitvijo, da ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, ker o navedenem (istem) zahtevku že teče postopek pred sodiščem. Zoper takšno odločitev je pobudnica vložila tožbo na Upravno sodišče. Še pred odločitvijo Upravnega sodišča o tožbi v upravnem sporu je Okrajno sodišče v Novem mestu predlog pobudnice za določitev odškodnine v nepravdnem postopku zavrglo z obrazložitvijo, da predlagateljica nima pravnega interesa, saj isto pravico hkrati uveljavlja v upravnem postopku, ki je še v teku. Pobudnica se je zoper odločitev pritožila. Z enodnevnim zamikom sta o pritožbi oziroma o tožbi odločili Višje sodišče v Ljubljani oziroma Upravno sodišče. Iz priložene pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 4668/208 z dne 18. 2. 2009, ki je potrdilo odločitev Okrajnega sodišča, vendar z drugimi razlogi, izhaja stališče, da sodišče ni pristojno za odločanje o zahtevku za priznanje prednostne pravice po določbah ZSZ/84. Pobudnica zoper odločitev Višjega sodišča ni vložila ustavne pritožbe. Iz priložene pravnomočne sodbe Upravnega sodišča št. U 964/2008 z dne 19. 2. 2009, s katero je Upravno sodišče tožbo pobudnice zavrnilo in kot zakonito potrdilo odločitev upravnega organa, da se zahtevek pobudnice zavrže kot nedovoljen, ker hkrati o isti stvari že teče nepravdni postopek, pa izhaja tudi stališče, da zahtevek za dodelitev prednostne pravice uporabe za gradnjo na razlaščenem zemljišču predstavlja del zahtevka za odmero odškodnine, zato je mogoče tudi glede tega zahtevka zahtevati odločitev sodišča. Pobudnica odločitve Upravnega sodišča ni izpodbijala z revizijo oziroma ni vložila ustavne pritožbe.

4.Odločitvi sodišč o njenih zahtevkih pobudnica razume kot zavračanje pristojnosti za odločanje in zatrjuje, da je v obravnavani zadevi prišlo do negativnega kompetenčnega spora. Vendar Ustavno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za spor glede pristojnosti. Tako nepravdno sodišče kot tudi upravni organ oziroma Upravno sodišče sta o zahtevku, ki ga je vložila pobudnica, odločila s sklepoma, s katerima sta bila postopka končana. Odločitvi o (ne)obstoju procesnih predpostavk za dopustnost tožbe v nepravdnem postopku oziroma za uvedbo upravnega postopka sta pravnomočni. Če je o zahtevku s sklepom, s katerim je postopek končan, že odločeno, organ, ki bi ga določilo Ustavno sodišče, nima več o čem odločati, saj je o zahtevku že odločil. Ustavno sodišče pa v ZUstS nima pooblastila, da bi v postopku odločanja v sporu glede pristojnosti posegalo (razveljavljalo ali odpravljalo) v posamične akte, s katerimi je bil postopek končan. To lahko stori le v postopku z ustavno pritožbo.

5.Če sta se dva organa o istem (ali istovrstnem) zahtevku stranke že izrekla s pravnomočno odločitvijo, da nista pristojna za odločanje, to ne pomeni, da med njima obstaja spor glede pristojnosti, o katerem je pristojno odločati Ustavno sodišče. Zoper takšne odločitve organov, s katerimi je postopek končan, ima stranka na voljo redna in izredna pravna sredstva, v katerih lahko uveljavlja morebitne napake, povezane s pristojnostjo, oziroma zatrjuje morebitno kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Po izčrpanju vseh pravnih sredstev ima stranka tudi ustavno pritožbo. Šele ob morebitnem uspehu z ustavno pritožbo (z razveljavitvijo oziroma z odpravo pravnomočnih posamičnih aktov) bi bilo mogoče ponovno doseči položaj, v katerem bi lahko nastal spor o tem, ali je o zahtevi stranke pristojno odločati bodisi sodišče bodisi upravni organ.

6.Ker sta v obravnavanem primeru tako nepravdno sodišče kot tudi upravni organ oziroma Upravno sodišče o zahtevku, ki ga je vložila pobudnica, odločila s sklepom, s katerim je bil postopek končan, ne gre za spor glede pristojnosti med navedenima organoma. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje Ustavnega sodišča o sporu glede pristojnosti, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik