Jedro

Izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. členu OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njeni podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. členom OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje. Izročilna pogodba je v tem delu odplačna, to pa pomeni, da ni podlage za zakonsko konverzijo izročiteljevega razpolaganja v darilo, ki jo predpisuje prvi odstavek 550. člena OZ. Za presojo v kolikšnem delu, je pomembna vrednost prevzemnikove obveznosti. Če izročilna pogodba v tem odplačnem delu izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, med pogodbeniki velja ta, če je to v skladu z namenom, ki so ga pogodbeniki imeli pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi to pogodbo sklenili, če bi vedeli za neveljavnost svoje pogodbe (konverzija po 89. členu OZ). To je lahko pogodba o preužitku ali kakšna druga pogodba.

Zgolj pridržanje pravic ob izročitvi v smislu 551. člena OZ izročilne pogodbe ne spreminja v pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Da sklenjena pogodba, ki je zaradi izostanka soglasja neveljavna, izpolnjuje pogoje za veljavnost katere od teh pogodb (glej razloge zgoraj) je treba zatrjevati in dokazati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dediča sama nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek (točka I izreka). Dediča A. A. je napotilo na pravdo, da zoper sodedinji B. A. in C. A. vloži tožbo zaradi zahtevka, da se izročilna pogodba SV 57/2023, ki so jo 23. 1. 2023 pri notarju D. D. sklenili zapustnik, C. A. in A. A., ne šteje za darilo oziroma da gre za odplačno pogodbo ter se v njegov dedni delež ne všteje premoženje, ki ga je od zapustnika prejel na podlagi te izročilne pogodbe (točka II izreka). Odločilo je še, da mora dedič tožbo vložiti v 30-tih dneh od vročitve tega sklepa in sodišču v nadaljnjem roku osmih dni dostaviti potrdilo o vloženi tožbi, sicer se bo postopek nadaljeval ne glede na njegov zahtevek.

2. Zoper odločitev se pritožuje dedič A. A. (v nadaljevanju pritožnik). Izpodbija odločitev v 1., 2. in 3. točki izreka sklepa. Predlaga razveljavitev odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V bistvenem navaja, da izročilna pogodba res ni podpisana s strani sodedinje B. A., vendar pa je potrebno razlikovati med izročilno pogodbo, na podlagi katere nastane enostransko obligacijsko razmerje, ter dvostransko vzajemno obligacijsko pogodbo, kot jo predstavlja konkretni pravni posel. 551. čl. OZ1 izročevalcu omogoča, da si ob izročitvi in razdelitvi premoženja izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. S tem pogodba postane vzajemno obligacijsko povezana in odplačna, posledično pa odpade zakonska domneva konverzije izročiteljevih razpolaganj po 550. čl. OZ v darilo. Glede na pogodbeno vsebino in navedbe dediča je mogoče šteti, da je v konkretnem primeru šlo dejansko za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki tudi po vsebini predstavlja dvostransko odplačno obligacijsko razmerje. Zaključku sodišča, da je pravica dediča A. A. manj verjetna, zato ni mogoče slediti. Na pravdo bi morala biti napotena sodedinja B. A. Bistvena je vsebina in naslov pogodbe. Glede na medsebojno določene obveznosti pogodba po vsebini predstavlja pogodbo o preužitku. Bistvena značilnost pogodbe o preužitku je poleg odplačnosti tudi njena tveganost. Pogodba dediču nalaga obveznosti, na podlagi katere odpade konverzija izročiteljevih razpolaganj v darila. Izročilna pogodba SV 53/2023, ki je bila sklenjena kot dodatek k pogodbi SV 464/2005, predstavlja povezan pravni posel s pogodbo SV 464/2005, pri čemer ni mogoče spregledati dejstva, da citirana pogodba v 7. čl. izrecno ureja, da si starša pridržita pravico stanovanja v hiši X., medtem ko se sin zaveže skrbeti, da bo stanovanje urejeno, snažno in pozimi ogrevano. Starša sta si izgovorila tudi vso oskrbo za primer bolezni in starostne onemoglosti, pri čemer je bila ta pri očetu v času podpisa pogodbe že prisotna, da pa za očeta skrbi mama, sin pa se zavezuje obema nuditi pomoč, ko bo potrebna, in ju namestiti v dom. Ob dejstvu, da pogodbe B. A. ni podpisala, pogodba po vsebini predstavlja preužitek.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja B. A. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik sklep sodišča prve stopnje formalno sicer izpodbija v celoti, vendar pa se pritožbene trditve nanašajo le na II. in III. tč. izreka oziroma na vprašanje, koga je v konkretnem primeru potrebno napotiti na pravdo. Ob odsotnosti razlogov je zato pritožbeno sodišče v pogledu odločitve o prekinitvi postopka opravilo le uradni preizkus in ugotovilo, da je odločitev pravilna. Med dediči je namreč prišlo do spora o dejstvih (ali je sklenjena izročilna pogodba z dne 23. 1. 2023 odplačna ali neodplačna pogodba), od katerih je odvisna velikost njihovega dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. tč. 2. odst. 210. čl. ZD2).

6. Po določbi 1. odst. 213. čl. ZD sodišče napoti na pravdo tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. Ker zakon meril o tem ne vsebuje, sodišče to, katero pravico šteje za manj oziroma bolj verjetno, presodi ob upoštevanju trditev in dokazov, ki jih dediči ponudijo. Tako presojo je sodišče prve stopnje opravilo in pravilno zaključilo, da je manj verjetna pravica pritožnika, ki trdi, da gre pri sklenjeni izročilni pogodbi vsebinsko za pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma pogodbo o preužitku ter posledično za odplačen pravni posel. Razlogov, ki jih je za tak sklep navedlo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne povzema, saj so dediči z njimi seznanjeni.

7. Pritožnik v pritožbi pravilno izpostavlja, da izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. čl. OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njeni podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje.3 Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. čl. OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje. Izročilna pogodba je v tem delu odplačna, to pa pomeni, da ni podlage za zakonsko konverzijo izročiteljevega razpolaganja v darilo, ki jo predpisuje 1. odst. 550. čl. OZ. Za presojo v kolikšnem delu, je pomembna vrednost prevzemnikove obveznosti. Če izročilna pogodba v tem odplačnem delu izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, med pogodbeniki velja ta, če je to v skladu z namenom, ki so ga pogodbeniki imeli pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi to pogodbo sklenili, če bi vedeli za neveljavnost svoje pogodbe (konverzija po 89. čl. OZ). To je lahko pogodba o preužitku ali kakšna druga pogodba.4 Vendar pa vse povedano na presojo, čigava pravica je v obravnavanem primeru manj oziroma bolj verjetna, ne vpliva.

8. Pritožnik namreč spregleda, da zgolj pridržanje pravic ob izročitvi v smislu 551. čl. OZ izročilne pogodbe ne spreminja v pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Da sklenjena pogodba, ki je zaradi izostanka soglasja neveljavna, izpolnjuje pogoje za veljavnost katere od teh pogodb (glej razloge zgoraj) je treba zatrjevati in dokazati. To dokazno breme je na pritožniku. Kaj več od trditve, da bi lahko šlo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali pogodbo o preužitku, pritožnik v postopku na prvi stopnji ni zmogel. 9. Sodedinja B. A. pa se je po drugi sklicevala na zakonsko domnevo, da izročeno premoženje na podlagi 1. odst. 550. čl. OZ predstavlja darilo, kar ob upoštevanju dolgoletne ustaljene sodne prakse zadošča za sklep, da je njena pravica bolj verjetna.5 Poleg tega je ugotovljeno (glej razloge v tč. 8 izpodbijanega sklepa) in ta ugotovitev s pritožbo ni izpodbijana, da so bile obveznosti pritožnika po sklenjeni pogodbi majhne oziroma neznatne v primerjavi z vrednostjo premoženja, ki je bilo predmet izročitve in je bila torej izročilna pogodba lahko le v tem neznatnem delu odplačna. Tudi po tej plati je zato trditev sodedinje o neodplačni naravi pogodbe bolj verjetna. Pritožbeno sodišče pa dodatno opozarja še na to, da je dedinja B. A. trdila in vsaj z verjetnostjo izkazala,6 da sklenjeni pogodbi manjka element aleatornosti, ki je značilen tako za pogodbo o dosmrtnem preživljanju kot za pogodbo o preužitku in da je posledično podano očitno nesorazmerje med tem, kar je pritožnik dobil in prevzeto obveznostjo - to pa ponovno nakazuje na sklenitev darilne pogodbe in ne na sklenitev pogodbe o preužitku ali kakšne druge odplačne (aleatorne) pogodbe.7

10. Zaključek, da je pravica pritožnika, ki trdi, da je šlo za odplačno pogodbo, manj verjetna od pravice sodedinje, ki je trdila, da je šlo (v celoti) za darilo, je zato pravilen, posledično pa je pravilna tudi odločitev, da mora tožbo vložiti pritožnik.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v povezavi s 163. čl. ZD sklep potrdilo. Dediča na podlagi 174. čl. ZD sama nosita stroške pritožbenega postopka.

1 Obligacijski zakonik. 2 Zakon o dedovanju. 3 Za tako razmerje, ki sicer nastane na podlagi dvostranskega pravnega posla (pogodbe) je značilno, da vsaka stranka nastopa bodisi samo kot upnik bodisi kot dolžnik. 4 Več o tem glej v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba 2004, 4. knjiga, str. 522 in 523. 5 Glej odločbe VSL I Cp 2454/2013, I Cp 1379/2014, I Cp 926/2018, I Cp 746/2018, II Cp 2404/2018, I Cp 798/2020, II Cp 162/2021 in I Cp 2093/2021 ter odločbo VS RS II Ips 650/96. 6 V spis je predložila tri izvide E. (priloga B5, B6 in B7) iz januarja 2023, iz katerih izhaja, da je bil pri zapustniku ugotovljen metastatski karcinom prostate z metastazami v skeletu in je bil v tem času že v paliativni oskrbi. Pogodbo je podpisal 23. 1. 2023. Umrl je 13. 7. 2023. 7 Glej odločbo VS RS II Ips 92/2020.