Jedro

Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Izrek

Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju odločalo le še o kondikcijskem zahtevku prvega in drugega tožnika - potrošnikov v zvezi z ničnima pogodbama o kreditu v švicarskih frankih, ki sta jo sklenila s toženo banko. Toženki je naložilo, da je dolžna v 15-ih dneh prvemu tožniku plačati 44.648,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.795,01 EUR od 10. 9. 2020 do 20. 11. 2023 in od zneska 44.648,37 EUR od 20. 11. 2023 dalje pa do plačila (I. točka izreka) in drugemu tožniku plačati 19.014,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od znseka 4.315,24 EUR od 10. 9. 2020 do 24. 1. 2024 in od zneska 17.389,73 EUR od 20. 11. 2023 do 24. 1. 2024 in od zneska 19.014,45 EUR od 24. 1. 2024 dalje do plačila (II. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti je zavrnilo (III. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v obrestnem delu tako, da je tožena stranka dolžna prvemu tožniku plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneska 6.795,01 EUR od 20. 11. 2020 dalje do plačila ter od zneska 37.853,36 od 20. 11. 2023 dalje do plačila, drugemu tožniku pa zakonske zamudne obresti od zneska 3.210,46 EUR od 20. 11. 2020 dalje do plačila, od zneska 14.179,27 od 20. 11. 2023 dalje do plačila in od zneska 1.624,72 od 24. 1. 2024 dalje do plačila. V preostalem delu je pritožbo tožene stranke in v celoti pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

3.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe Sodišča EU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbranih sodbah dovolj podobno dejanskemu stanju v obravnavani zadevi?

-Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zastaralni roki za uveljavljanje kondikcijske terjatve kreditojemalca prične teči šele z izoblikovanjem sodne prakse v tovrstnih primerih?

-Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da tožena stranka, v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti obravnavane kreditne pogodbe ni upravičena do nadomestila za uporabo denarja tožene stranke (tj. do obogatitvenih obresti) po kreditni pogodbi, kljub temu, da bi slednje privedlo do neupravičene obogatitve tožeče stranke, kar pa ni namen zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov?

4.Postopek za dopustitev revizije se prekine.

5.Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) s sklepom z dne 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6.Toženka v predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o kondikcijskem zahtevku, pri obračunu katerega ni bilo upoštevano ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala, kljub temu, da ni bilo ugotovljeno, da bi ravnala nepošteno v subjektivnem smislu. Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

7.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za predhodno odločanje v zadevi II Ips 14/2025.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: