Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 970/2005 z dne 20. 7. 2005 v zvezi z delnim sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. N 127/94 z dne 28. 12. 2004 se zavrže.
1.V nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje v enem delu zavrnilo predlog za denacionalizacijo nepremičnin, glede katerih sta pravni prednici pritožnika leta 1956 sklenili kupne pogodbe z različnimi podjetji. Zavrnitev je sodišče utemeljilo z navedbo, da pri eni od pravnih prednic, ki je bila v času smrti hrvaška državljanka, ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti po tretjem odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Višje sodišče je pritožbo zoper tako odločitev zavrnilo.
2.Pritožnik navaja, da je zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka v njegovem primeru že bila uporabljena določba novega tretjega odstavka 9. člena ZDen (uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZDen, Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen-B), ki je osebam, ki so sicer na dan 9. 5. 1945 imele jugoslovansko državljanstvo, kasneje pa so bile tuje državljanke, priznaval status denacionalizacijskega upravičenca le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v njihovi državi. Zatrjuje, da je bila zaradi te zakonske dopolnitve kršena enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj je bil ta status osebam priznan v denacionalizacijskih postopkih, ki so bili končani pred uveljavitvijo ZDen-B.
3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. V nepravdnem postopku sodišča v denacionalizacijskih zadevah odločajo, kadar gre za upravičence do denacionalizacije, ki svoj zahtevek utemeljujejo z okoliščinami iz 5. člena ZDen. Zoper odločitve sodišč druge stopnje je dovoljena revizija (drugi odstavek 56. člena ZDen). Ker pritožnik ni izkazal, da bi to pravno sredstvo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, uporabil, je bila njegova ustavna pritožba zavržena.
4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan