Jedro

V predmetnem postopku temelji odločitev na določbi 24. člena ZBPP. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti oba pogoja tako verjetni izgled za uspeh kot finančni pogoj, kumulativno izpolnjena. Pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, ni izkazan.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo in sklepom je Upravno sodišče RS – Služba za brezplačno pravno pomoč odločila, da se zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodita pod št. Bpp 206/2012 in Bpp 207/2012 združita v skupno obravnavo in odločanje pod št. Bpp 206/2012 (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbama zoper sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. I U 1228/2012-9 z dne 5. 11. 2012 in I U 1234/2012-9 z dne 5. 11. 2012, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 22. 11. 2012 vložil pritožbi zoper navedena sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani in hkrati podal prošnjo za dodelitev BPP in za podaljšanje roka za vložitev pritožbe. Uveljavljal je tudi oprostitev plačila sodnih stroškov in sodnih taks v zadevi. Priložil je odločbo CSD Domžale z dne 10. 9. 2012. Na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojni organ za BPP odloči s sklepom o združitvi zadev v en postopek, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen. Iz izpodbijanih sklepov je razvidno, da je sodišče v obeh primerih pritožbo prosilca kot tožnika v upravnem sporu zavrglo kot nedovoljeno. Zoper v 2. točki izreka navedenih sklepov, s katerima sta se njegovi pritožbi zavrgli, je prosilec vložil pritožbi, ker se z njima ne strinja, hkrati pa je vložil še prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks v teh postopkih. Ker gre za podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, je organ za BPP obravnavo in odločanje o obeh zadevah združil v en postopek.

V obrazložitvi odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje se tožena stranka sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). Ker gre v konkretni zadevi za tako situacijo, v predmetnem postopku dodelitve BPP ni bilo potrebno ugotavljati prosilčevega finančnega položaja. Tožena stranka se nadalje sklicuje na 24. člen ZBPP, po katerem se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.

Tožnik prosi v obravnavanem primeru za dodelitev BPP v zvezi z vloženima pritožbama zoper sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 1228/2012-9 z dne 5. 11. 2012 in I U 1234/2012-9 z dne 5. 11. 2012, s katerima je sodišče zavrglo tožnikovi pritožbi zoper sklepa istega sodišča. Sodišče je pritožbi zavrglo kot nedovoljeni, ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, pritožbe pa tudi ni vložil po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožena stranka ocenjuje, da sta bili z omenjenima sklepoma tožnikovi pritožbi utemeljeno zavrženi. Ugotavlja namreč, da izpodbijana sklepa temeljita na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njuni obrazložitvi, postopek s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh in tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP (iz 24. člena ZBPP). Ker mora tožnik za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, organ za BPP ugotavlja, da je treba tožnikovo prošnjo zavrniti kot neutemeljeno. Tožnik pa je oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah v nadaljevanju ZST-1).

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo in sklepom Upravnega sodišča RS v Ljubljani. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Tožnik ni vložil pritožbe preko pooblaščenca, ker nima sredstev za odvetnika. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča v izpodbijani odločbi ni izkazan, sodišče pa se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo Republike Slovenije in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. Navedena tožnikova prošnja je predmet obravnave pred pristojnim organom za BPP pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.