Jedro

Sodišče prve stopnje ob odločanju o glavni stvari o stroških postopka po temelju ni odločilo. Odločilo je le o tem, da bo o stroških postopka odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.

Izrek

I. Višje delovno in socialno sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Zadeva se odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Zunanjemu oddelku v Brežicah.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdal strokovni sodelavec, tožnici naložilo, da je dolžna toženki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 6.261,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep je poslalo v reševanje pritožbenemu sodišču. 2. Pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.

3. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja, za katera je tako določeno z zakonom (tretji odstavek 15. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.). Med drugim lahko izda sklep o odmeri stroškov postopka. Zoper odločitev, ki jo izda strokovni sodelavec, je dovoljeno pravno sredstvo, vendar o njem odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena Zakona o sodiščih – ZS; Ur. l. RS, št. 19/94 in nasl.). Gre za specialnejšo določbo v razmerju do drugega odstavka 3. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), ki določa, da o pritožbah zoper odločbe delovnega in socialnega sodišča odloča višje delovno in socialno sodišče. Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec sodišča prve stopnje, ima torej stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča pritožbeno sodišče1. 4. V obravnavani zadevi namreč ne gre za primer, ki ga določa četrti odstavek 163. člena ZPP, na katerega se zmotno sklicuje izpodbijani sklep. Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da lahko v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu; v takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari; sklep o višini stroškov lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik; zoper ta sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Na podlagi navedene določbe lahko torej sodišče ob odločitvi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju, in sicer kdo krije stroške in v kakšnem deležu. Odmera (izračun) stroškov po višini pa je pridržana za odločitev s posebnim sklepom, ki ga po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari lahko izda tudi strokovni sodelavec. O pritožbi zoper (zgolj) tak sklep pa odloča višje sodišče. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o glavni stvari, to je v sklepu in sodbi z dne 29. 6. 2021, o stroških postopka po temelju sploh ni odločilo. Odločilo je namreč le o tem, da bo o stroških postopka odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.

5. Ker torej v konkretnem primeru o pritožbi zoper izpodbijani sklep odloča sodnik sodišča prve stopnje, se je pritožbeno sodišče izreklo za nepristojno in pritožbo odstopilo v reševanje sodišču prve stopnje (prvi odstavek 19. člena ZPP).

1 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 60, točka 7.