Jedro

Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.

Izrek

1) Pritožbama proti sodbi sodišča prve stopnje (1., 2. in 4. tč. izreka) se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom. 2) Pritožba tožeče stranke proti sklepu se zavrne in se sklep (3. tč. izreka) potrdi. 3) Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je nosilec znamke "Belokranjski oglasnik", registrirane pri Uradu za intelektulano lastnino pod št. 9571157 poleg tožene stranke tudi tožeča stranka. Zahtevek v presežku, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče le njo razglasi za nosilko sporne znamke, je prvo sodišče zavrnilo. Enako je odločilo o predlogu za začasno odredbo, s katero je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče toženi stranki prepove uporabljati sporno znamko za označevanje publikacij in drugih izdelkov. Prav tako je prvo sodišče zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je nasprotna tožeča stranka predlagala, naj sodišče odloči, da nasprotna tožena stranka nima pravice uporabljati spornega znaka pri izdajanju svojega reklamnega glasila. Tožeča in tožena stranka sta se pravočasno pritožili. Prva proti sodbi in sklepu sodišča prve stopnje. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo v delu, v katerem ni uspela, in sklep spremeni njej v prid, ali pa naj ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka vlaga pritožbo proti sodbi. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo, v delu, v katerem ni uspela, spremeni njej v prid, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na vročeno pritožbo nasprotne stranke ne tožeča ne tožena stranka nista odgovorili. 1) Pritožbi težeče in tožene stranke proti sodbi sta utemeljeni. Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvijo, da je bilo že leta 1994 znano, da je s spornim znakom poimenovala publikacijo, ki jo je sama izdajala. Zato je zahtevala, naj sodišče njo razglasi za nosilko sporne blagovne znamke. To je registrirala tožena stranka na podlagi prijave z dne 26.9.1995. Takšen tožbeni zahtevek ima podlago v 100. čl. ZIL.