Jedro

Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 velja načelo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz tega načela izhaja, da lahko sodišče druge stopnje izvaja tudi dokaze, ki so jih stranke predlagale, pa na prvi stopnji niso bili izvedeni. Navedeno velja tudi za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1). Če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, če bi bilo mogoče višino terjatve natančneje ugotoviti z izvajanjem dodatnih dokazov na obravnavi na sodišču druge stopnje in če dokazi kažejo, da ni pogojev za odpis dolga, ni bilo pogojev za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1. Zmotna pravna presoja sodišča prve stopnje in sklicevanje na ustavno pravico do pravnega sredstva, češ, da bi naj bila s spremembo dejanskega stanja kršena navedena pravica strank, ne moreta biti razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva se vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se razveljavi odločba tožene stranke, št. 6502-666/2003-DI/4 z dne 30.11.2004, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožna tožnice zoper odločbo Območne enote K., ki je tožnici naložila v plačilo znesek 196.111,01 SIT (818,36 EUR) in ni ugodila njeni prošnji za odpis navedenega zneska iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Odločitev je oprlo na določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 do 60/2002, v nadaljevanju: ZZVZZ), Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem (Uradni list RS, št. 32/2000, v nadaljevanju: Merila) in na Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačevanju dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 127/2003, v nadaljevanju: Pravilnik, na podlagi 26. člena je Pravilnik začel veljati dne 3.1.2004). Ugotovilo je, da tožnica kot samostojna podjetnica ni plačevala prispevkov in da je zaprosila za njihov odpis, za kar pa ne izpolnjuje pogojev po določbah Pravil. Sodišče druge stopnje (v nadaljevanju: VDSSL) je pritožbi tožeče stranke ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V zvezi z vsebino prvega odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) je ugotovilo, da je dejansko stanje neugotovljeno, saj ni znana višina dolga tožnice za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tožena stranka je neutemeljeno ugotavljala izpolnjevanje meril po Pravilniku. Takšno odločitev je potrdilo sodišče prve stopnje. Potrebno bi naj bilo ugotoviti, ali je tožnica na dan vložitve predloga za odpis izpolnjevala pogoje za odpis, delni odpis, odlog oziroma morebitno obročno odplačevanje dolga v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in naslednji, v nadaljevanju; ZDavP), ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v nekaterih upravnih sporih. Dejansko stanje, ugotovljeno pri sodišču druge stopnje, bi bilo bistveno spremenjeno, zaradi česar bi bila strankam odvzeta pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije. Pogoji za izdajo sodbe na podlagi obravnave pri sodišču druge stopnje zato niso izpolnjeni.

Zoper sklep VDSSL se je pritožila tožena stranka. Predlagala je, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje VDSSL. V zvezi z vsebino določbe 30. člena ZDSS-1 je navajala, da bi VDSSL na glavni obravnavi lahko odpravilo morebitne nepravilnosti, oziroma z izvedbo drugih procesnih dejanj, ker je v spisu dovolj dokazov za odločitev (odločbe o odmeri dohodnine, davčne napovedi, potrdila o katastrskem dohodku, potrdilo Zavoda za zaposlovanje o višini denarnega nadomestila, potrdilo o dohodkih in premoženjskem stanju družinskih članov, listina o solastništvu tožnice na nepremičnini, dokazi o višini dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje).

Pritožba je bila na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 73/2007, v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZDSS-1 vročena tožnici.

Pritožba je utemeljena.

To sodišče je doslej v več zadevah (najprej s sklepoma opr. št. VIII Pri 4/2006 z dne 28. marca 2006 in VIII Pri 11/2006 z dne 20. junija 2006) razlagalo vsebino določbe prvega odstavka 30. člena ZDSS-1. Ugotovilo je, "velja načelo prepovedi razveljavitve prvostopne sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek / sojenje. Iz tega načela izhaja, da lahko sodišče druge stopnje izvaja tudi dokaze, ki so jih stranke predlagale, pa na prvi stopnji niso bili izvedeni. Navedeno velja tudi za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti (34. člena ZDSS-1)." Določba 30. člena "je bila v zakon sprejeta predvsem zato, da se zmanjša število razveljavljenih sodb sodišč prve stopnje, da se pospeši postopek, da se zmanjšajo stroški in da se izvaja načelo sojenja v razumnem roku." Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo listine, ki jih je predložila tožnica (A1 do A25) in upravni spis z vsemi listinami (dokazni sklep na glavni obravnavi dne 23.2.2007). Tožnica je bila zaslišana kot stranka. Ugotovitev VDSSL, da dejansko stanje ni ugotovljeno, torej ni točna. To velja predvsem zato, ker je iz dokaznih listin mogoče ugotoviti dejstva, ki jih sodišče druge stopnje šteje za neugotovljena. To velja tudi za višino dolga tožnice. Neskladje med višino zneska, ki je naveden v odločbi Območne enote K. z dne 7.10.2003 (793.587,50 SIT), in zneskom v izpodbijani odločbi z dne 30.11.2004 (196.111,01 SIT), bi bilo mogoče razjasniti na glavni obravnavi z zaslišanjem pristojnega delavca tožene stranke. Sicer pa zaradi manjšega zneska v izpodbijani odločbi (organ druge stopnje je torej odločil v korist tožnice) to ni bistveno vprašanje, iz izpovedbe tožnice pa ne izhaja, da izpodbija višino dolga. Izpovedala je, da njen dolg za zdravstveno zavarovanje znaša okrog 800.000,00 SIT. Vprašanje, ali pri odločanju uporabiti določbe Meril (začela so veljati dne 28.4.2000, vlogo za odpis dolga je tožnica vložila dne 12.8.2003, prvostopna odločba je bila izdana dne 7.10.2003) ali Pravilnika (veljati je začel 3.1.2004), je pravno vprašanje, na katerega je moč odgovoriti tudi po opravljeni obravnavi na sodišču druge stopnje.

Zmotno je stališče VDSSL, da bi zaradi morebitne spremembe dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi na sodišču druge stopnje bile kršene pravice strank, ki jih ureja 25. člen Ustave. Odvzeta bi jim naj bila pravica do pravnega sredstva. Zgoraj je bilo obrazloženo, da prvi odstavek 30. člena ZDSS-1 sodišču druge stopnje v načelu prepoveduje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sodišče druge stopnje mora v dokaznem smislu nepravilnosti popraviti z dopolnitvijo ali ponovljeno izvedbo dokazov in nato odločiti. Tudi določbe ZPP pritrjujejo navedeni razlagi. Drugi odstavek 347. člena ZPP določa, da v primeru, če senat druge stopnje spozna, da je treba za popolno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati glavno obravnavo. Ob strogih pogojih, ki jih določa 358. člen ZPP, mora sodišče druge stopnje spremeniti sodbo sodišča prve stopnje, če so za to dani v njem navedeni pogoji. Vse navedeno pomeni, da pravilo opravljene glavne obravnave na VDSSL in izvajanje dokazov na tej obravnavi, ob pogojih iz prvega odstavka 30. člena ZDSS-1, ne pomeni kršitve 25. člena Ustave.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je po obrazloženem na podlagi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 v zvezi s 3. točko 365. člena ter v zvezi s 366. in 355. členom ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje. VDSSL bo moralo opraviti glavno obravnavo, po potrebi ponoviti izvedene dokaze ali dokazni postopek dopolniti in nato ponovno odločiti o tožničini pritožbi.