Jedro

V postopku ugotavljanja državljanstva po 2. odstavku 9. člena ZDen je upravni organ kršil pravila postopka, če v postopku prizadetim osebam ni predočil dokazov, na katere opira svojo odločitev, da bi se stranke o njih lahko izjasnile.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 5.5.1994.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za notranje zadeve in občo upravo občine z dne 13.4.1993, s katero je ta na prošnjo Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine (3. odstavek 63. člena zakona o denacionalizaciji - ZDEN) ugotovil, da se R.E. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štel za jugoslovanskega državljana. Imenovani je sicer bil kot državljan Kraljevine Jugoslavije domovinsko pristojen v takratno območje ..., vendar na dan 28.8.1945, v skladu z 2. odstavkom 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, ni postal državljan FLRJ. Tudi po vojni vse do svoje smrti tega državljanstva ni pridobil. Tožena stranka v izpodbijani odločbi še dodaja, da so pogoji za uporabo 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ izpolnjeni, saj je iz arhiva pri Ministrstvu za notranje zadeve razvidno, da je bil R.E. član Kulturbunda, kar je bilo pogojeno z nemško narodnostjo. Imel je rdečo legitimacijo, kar je bil dokaz, da je dobil nepreklicno nemško državljanstvo. V to organizacijo so se lahko včlanili le tisti, ki so že bili nemške narodnosti ali pa so se ob včlanitvi izjavili za Nemce oziroma za pripadnike nemške narodnosti. Iz istega arhiva je tudi razvidno, da je pokojni R.E. leta 1945 zatrjeval, da je bil z Nemci sicer v dobrih odnosih, da pa se je včlanil v Kulturbund le fiktivno in sicer zato, da ga niso Nemci preselili, kot ostale občane. Imel naj bi le fingirano legitimacijo, za katero je plačal 1000 dinarjev. Na zapisnik je takrat tudi izjavil, da je bil kulturni referent in da je pisal propagandne članke in jih pošiljal ing. B., ta pa naprej za objavo v "Margurger Zeitung". Iz vsega tega izhaja, da je bil imenovani nesporno član te organizacije in da se je s tem opredelil za pripadnika nemškega naroda. Novela 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ je stopila v veljavo 4.12.1948 in je ta datum odločilen za bivanje v tujini. Zmotno je mnenje tožnika, da bi moral R.E. živeti v tujini že na dan 28.8.1945, pač pa je to 4.12.1948. Tega dne pa je imenovani nesporno že živel v tujini saj je iz omenjenega arhiva razvidno, da je bil izseljen v tujino februarja 1946. Potrdila oziroma izjave takratnega Krajevnega odbora Osvobodilne fronte ..., ki jo je k pritožbi priložil tožnik, ni mogoče upoštevati, saj se le-ta nanaša na R.E., rojenega 6.10.1923 in ne na R.E, rojenega 9.3.1892 v K., zato tudi ni potrebno zaslišati nikakršnih prič v tej zvezi. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da so bili glede na podatke v spisu, vsi družinski člani nesporno državljani bivše Kraljevine Jugoslavije z domovinstvom na dan 6.4.1941 v takratni občini ... Glede na to sta žena in otrok v skladu s 1. odstavkom 35. člena in 37. členom zakona o državljanstvu FLRJ, na dan 28.8.1945 postala državljana FLRJ in LR Slovenije, medtem ko R.E., zaradi njegovega delovanja oziroma opredelitve med sovražnikovo okupacijo Slovenije, kljub bivšemu jugoslovanskemu državljanstvu, na dan 28.8.1945 ni postal državljan nove Jugoslavije, zato ga tudi ob smrti dne 16.6.1979 ni bilo šteti za državljana SR Slovenije in SFRJ. Tožnik je najprej tožil zaradi molka pritožbenega organa v skladu s 26. členom zakona o upravnih sporih in v tožbi navaja, da je pavšalna navedba v odločbi prvostopnega organa, da je iz obstoječih arhivov razvidno, da je bil R.E. član Kulturbunda in kot tak pripadnik nemške narodnosti, "povsem nedokazana" in se je sploh ne da preizkusiti. Tožnik je že v svoji prvi vlogi oziroma prilogah navedel, da imenovanemu, članstva v Kulturbundu ni bilo mogoče dokazati niti takoj po vojni, ker pač nikoli ni bil član te organizacije. Po sprejemu odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopno odločbo je tožnik svojo tožbo z dne 29.11.1993 razširil še na navedeno odločbo in v njej navaja, da so dokumenti na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, za tožnika novota, saj o obstoju teh listin s strani tožene stranke tožnik ni bil obveščen niti mu niso bili dani na vpogled, da bi se o njih lahko izjavil. Na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani so mu celo povedali, da v razpoložljivem arhivskem gradivu ni podatkov o sodelovanju tožnikovega očeta z okupatorjem. Tudi v arhivu Dežele Štajerske v Gradcu v Avstriji so mu povedali, da gradiva o legitimacijah "Heimatbunda" ni, ker je bilo uničeno v M. pred umikom nemške vojske iz Slovenije. Iz navedenih razlogov so bila v postopku kršena pravila postopka (8. in 143. člen zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), saj tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Pravno zmotno je tudi stališče tožene stranke, da so bili v primeru R.E. izpolnjeni pogoji za uporabo 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, ker poleg nelojalnega vedenja, ki pa ni dokazano, je potrebno upoštevati, da je navedeni zakon o državljanstvu postavil datum 28.8.1945, kot tisto prelomnico, ki je odločilna za pridobitev državljanstva. Navedenega dne pa je bil imenovani še v Sloveniji, kjer bi tudi še ostal, če ne bi bil prisilno izseljen v februarju 1946. Če bi bil sodelavec okupatorja, gotovo ne bi dočakal osvoboditve v Sloveniji. Tožnik prilaga tožbi tudi ftk. osebne legitimacije Mestnega odloka OF ... z dne 12.5.1945, kjer je za očeta R.E. v rubriki "rodom" navedeno Slovenec. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, ki jih je navedla že v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po vpogledu v listine in podatke zbrane v upravnih spisih je sodišče presodilo, da je tožnikov ugovor, da mu v postopku ni bila dana možnost udeležbe in so mu zato dokumenti, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi novota, utemeljen. Prvostopna odločba le pavšalno navaja, "da je iz obstoječih arhivov" razvidno, da je bil R.E. član Kulturbunda in kot tak pripadnik nemške narodnosti, ne da bi pri tem navedla konkretni arhiv in tudi kateri konkretni dokumenti so bili upravnemu organu podlaga za tako sklepanje. Iz spisnih listin tudi ne izhaja, da bi bili ti dokumenti oziroma dokazi tožniku predočeni, da bi se o njih lahko izjasnil. Glede na navedeno je sodišče v tem primeru presodilo, da so zaradi navedenega bila v postopku bistveno kršena pravila postopka (8. in 143. člen ZUP), kar bi lahko vplivalo na odločitev o stvari. Sodišče tudi dvomi, da je edini dokaz (priznanje R.E. na zaslišanju pri Oddelku za zaščito naroda (OZNA), na katerega tožena stranka opira svojo odločitev, sam po sebi že dovolj trden in zanesljiv dokaz za sklepanje, da je bil imenovani oseba nemške narodnosti, še posebej glede na listine v spisu in trditve tožnika, da v arhivih o članstvu imenovanega v Kulturbundu ni takih podatkov. Sodišče pa se strinja s stališčem tožene stranke, da je odločilen datum za bivanje v tujini 4.12.1948, torej dan uveljavitve novele zakona o državljanstvu FLRJ in ne datum 28.8.1945, tako kot trdi tožnik. Tudi trditev tožnika, da je uporaba predpisov podedovanih od SFRJ (kot n. pr. 35. člen zakona o državljanstvu FLRJ) možna le, če ti predpisi niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, ne drži. Po 4. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije se do izdaje predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Zakon o državljanstvu FLRJ ob uveljavitvi navedenega ustavnega zakona pa ni več veljal. Glede na navedbo tožene stranke v izpodbijani odločbi, da sta žena in otrok (tožnik) R.E. dne 28.8.1945 postala državljana FLRJ in LR Slovenije, kar izhaja tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, sodišče glede na 12. člen ZDEN opozarja upravni organ, naj upoštevajoč načelo ekonomičnosti pozove upravni organ, na katerega zahtevo je bil ta postopek uveden, ali pri tej zahtevi še vztraja.

Ker so bila v postopku kršena pravila ZUP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi že prej navedene določbe 4. člena ustavnega zakona.