Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za opravo izvršbe na podlagi verodostojne listine zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo upnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je še, da upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga upnica predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je neizvršljivo sodno poravnavo mogoče šteti kot verodostojno listino v smislu drugega odstavka 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)? in 2. Ali je obveznost dolžnika po točki V. sodne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 547/2014 z dne 20. 10. 2014 izvršljiva in predstavlja izvršilni naslov? V utemeljitvi predloga navaja, da je izvršilno sodišče sodno poravnavo štelo kot izvršilni naslov samo zato, ker gre za sodno odločbo. Takšno sklepanje ni pravilno. Vse obveznosti, določene v sodnih odločbah, niso ipso iure tudi izvršljive. Za izvršljivost sodne odločbe je potrebna določenost in zapadlost predmeta izpolnitve. Če sodna odločba določenosti predmeta izpolnitve ne vsebuje, se ne more izvršiti, tudi če ji žig pravnomočnosti in izvršljivosti daje „formalno težo“ izvršilnega naslova. Ali je neka obveznost predmet izvršljivega naslova, ni odvisno od oblike, v kateri je izdana, ampak od vsebine odločbe. V obravnavani zadevi sodna poravnava ni primeren izvršljivi naslov, saj višina obveznosti ni konkretno določena, zato predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče vložiti. Meni, da je obveznost dolžnika iztožljiva na podlagi zaveze v sodni poravnavi, ki je javna listina ter posledično verodostojna listina v smislu ZIZ. Sodišče druge stopnje je kršilo določilo drugega odstavka 23. člena ZIZ, ki določa, da se kot verodostojna listina šteje tudi javna listina, ter prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodna poravnava je javna listina, javne listine pa so verodostojne listine. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cpg 688/2001 ugotovilo, da je neizvršljiv notarski zapis javna listina, ki se šteje za verodostojno listino v smislu ZIZ. Če je neizvršljiv notarski zapis, ki je javna listina, mogoče šteti kot verodostojno listino, potem je po analogiji enako treba obravnavati tudi neizvršljivo sodno poravnavo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).