Jedro

Upravni organ je zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava (četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZKZ) ni pravilno oziroma popolno ugotovil dejanskega stanja in tako (vsaj) preuranjeno zaključil, da tožnik ni izkazal, da bo iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih pridobival pomemben del dohodka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Upravne enote Ljubljana št. 330-3488/2018-7 s 4. 4. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel, sklenjen na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda, ki sta jo podala prodajalca A. A. in B. B., ter sprejemnica ponudbe C. C. (stranke z interesom v tem upravnem sporu) za zemljišči parc. št. 1356 in 1357 k.o. ... ter zavrnil zahtevo za odobritev tega pravnega posla, ki jo je podal tožnik. V obrazložitvi navaja, da je po izvedenem ugotovitvenem postopku zaključil, da na podlagi dokazil, ki jih je predložil tožnik, ne more ugotovitvi, da bo iz kmetijske dejavnosti - čebelarstvo na teh zemljiščih dosegel dohodek 2/3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma kolikšen dohodek bo tožnik lahko dejansko pridobival na teh zemljiščih. Po mnenju organa tožnik tudi ni dokazal strokovne usposobljenosti za dejavnost, ki jo namerava opravljati na predmetnih zemljiščih. Tako se po presoji organa ne šteje za predkupnega upravičenca, zato prodajalca lahko prodata kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Ugotavlja tudi, da sta prodajalca zemljišč na ustni obravnavni jasno izrazila, da želita sporni zemljišči prodati C. C. 2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper odločbo prve stopnje zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da so zaključki organa očitno napačni in nezakoniti ter zatrjuje, da je v času vložitve vloge izpolnjeval vse zahtevane pogoje za priznanje statusa kmeta po ZKZ in je posledično pri nakupu spornih zemljišč upravičeno uveljavljal predkupno pravico. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi ter izpodbijano prvostopenjsko odločbo v zvezi z odločbo druge stopnje odpravi in hkrati odloči, da se mu v skladu s 24. členom ZKZ prizna status kmeta ter da se odobri pravni posel za predmetni zemljišči, sklenjen med prodajalcema A. A. in B. B. ter tožnikom kot kupcem in da se zavrne odobritev pravnega posla za ti zemljišči med prodajalcema in kupovalko C. C. Podrejeno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo druge stopnje odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, se pa sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Stranka z interesom C. C. v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj sledi odločbama obeh upravnih organov in potrdi izpodbijano odločbo, tožbo pa zavrne.

6. Stranki z interesom A. A. in B. B. odgovora na tožbo nista podali.

**Odločanje po sodnici posameznici**

7. Sodišče je 8. 7. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 sprejelo sklep I U 1565/2019-23, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Zadeva se namreč nanaša na vprašanje pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa o odobritvi pravnega posla in s tem v zvezi na vprašanje, ali so izkazani pogoji za priznanje statusa kmeta tožniku v skladu z določbo 24. člena ZKZ, ki je predmet že uveljavljene sodne prakse. Ker ne gre za zapleteno pravno in dejansko stanje, so po oceni senata izpolnjeni pogoji za odločanje po sodnici posameznici.

8. Ob tem sodišče izpostavlja, da tožnikov pooblaščenec ter stranki z interesom A. A. in B. B., ki so se udeležili naroka za glavno obravnavo 21. 9. 2021, na izrecno vprašanje sodnice niso podali nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi. Toženka in stranka z interesom C. C. se naroka za glavno obravnavo 21. 9. 2021 kljub pravilnemu vabljenju nista udeležili, pri čemer je stranka z interesom C. C. svoj izostanek opravičila zaradi narave njenega dela in predlagala, „naj sodišče zadevo reši brez nje“.

**Datum odločitve sodišča**

9. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu in stranki z interesom B. B. vročen 24. 9. 2021, stranki z interesom A. A. pa 2. 10. 2021, toženka in stranka z interesom C. C. se, kot rečeno, naroka za glavno obravnavo 21. 9. 2021 nista udeležili. To pomeni, da je, ob upoštevanju petdnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa2, sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 8. 10. 2021. **Dokazni sklep**

10. Na naroku za glavno obravnavo 21. 9. 2021 je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve ter listine, ki jih je k tožbi priložil tožnik (priloge A2 do A4) ter listini, ki ju stranka z interesom C. C. priložila k odgovoru na tožbo (prilogi C1 in C2).

11. Zavrnilo pa je dokazni predlog za zaslišanje tožnika ter na naroku za glavno obravnavo podan predlog za vpogled na tem naroku predloženih listin (priloga A6). V zvezi z na naroku predloženimi tožnikovimi listinami sodišče ugotavlja, da te niso bile, kot je pojasnil tožnikov pooblaščenec, predložene tekom upravnega postopka, niti predložitev teh listin tekom upravnega postopka ne izhaja iz upravnega spisa zadeve. To pomeni, da ta dokazni predlog predstavlja nedopustno novoto po 52. členu ZUS-13. 12. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika pa je sodišče zavrnilo kot nepotreben. Iz tožbe namreč izhaja, da je ta dokazni predlog podan le v zvezi s potekom upravnega postopka, ki pa ni sporen. Zato je sodišče presodilo, da izvedba tega dokaza za odločitev v predmetni zadevi ni pomembna.

**K I. točki izreka**

13. Tožba je utemeljena.

_Splošno_

14. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, med strankami pa tudi ni sporno, da sta prodajalca (stranki z interesom A. A. in B. B.) skladno z 20. členom ZKZ pri prvostopenjskem organu podala ponudbo za prodajo zemljišč parc. št. 1356 in 1357, obe k.o. ... ter da sta izjavo o sprejemu ponudbe podala stranka z interesom C. C. 3. 9. 2018 in tožnik 28. 9. 2018, pri čemer je tožnik istega dne podal tudi vlogo za preverjanje, ali kot fizična oseba izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta.

15. Med strankami je spor o tem, ali tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje statusa kmeta po 24. členu ZKZ in s tem pogoje za predkupnega upravičenca po 23. členu tega zakona.

16. Po določbi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je kmet v smislu tega zakona fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. Po tretjem odstavku te določbe se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

_Glede vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta tožniku_

17. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik k vlogi za preverjanje pogojev za priznanje statusa kmeta priložil izjavo, da bo sam obdeloval kmetijski zemljišči, ki sta predmet ponudbe in da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobival pomemben del dohodka ter da izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti. Kot dokazila je priložil ponudbo in izjavo o sprejemu ponudbe, kopijo mnenja Javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu ter kopijo potrdila o uspešno opravljenem preizkusu znanja iz kmetijstva. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, je organ ob vpogledu v podatke registra kmetijskih gospodarstev 4. 4. 2019 ugotovil, da ima tožnik v registru vrisan edini GERK ... z domačim imenom D., z rabo: ekstenzivni sadovnjak, v izmeri: 1142 m2 ter da ima v registru čebelnjakov vpisani dve čebelji družini. V zvezi s predloženim mnenjem Javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu št. 132/2018 z 27. 9. 2018 organ v izpodbijani odločbi navaja, da je brez podpisa vodje tega organa in da je bilo izdelano na tožnikovo željo v zvezi z vrednotenjem pridobivanja in prodaje čebeljih proizvodov od 60. čebeljih družin ter izdelano ob predpostavki, da želi tožnik razširiti čebelarstvo na navedeno število čebeljih družin. Organ v izpodbijani odločbi zaključuje, da je predloženo mnenje izdelano na predpostavkah, ki veljajo za čebelarstvo na splošno za območje Slovenije ter ob predpostavkah, da gre za strokovno usposobljenega čebelarja, pri čemer tožnik strokovne usposobljenosti za dejavnost, ki jo namerava opravljati na predmetnih zemljiščih, ni dokazal. 18. Sodišče se, po vpogledu v upravnem postopku na prvi stopnji predloženo mnenje Javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu št. 132/2018 s 27. 9. 2018, ne strinja z dokazno oceno upravnih organov v tej zadevi. Meni namreč, da je tožnik (že) z navedeno listino dovolj konkretizirano izkazal, da bo na predmetnih zemljiščih iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka. Iz predloženega mnenja namreč jasno izhaja, da lahko prihodek iz naslova čebelarstva v primeru čebelarjenja s 60. čebeljimi družinami (kot svoje čebelarstvo želi razširiti tožnik) ob predpostavki, da gre za povprečno letino, čebelar pridela 1080 kg medu, 210 kg cvetnega prahu in nekaj čebeljega voska; skupno bi tako v primeru čebelarjenja s 60 čebeljimi družinami prihodek iz naslova čebelarstva lahko znašal 22.050,00 EUR, pri čemer prihodek čebelar lahko tudi poveča z ustrezno tehnologijo, prevozi na pašo, ustreznimi tržnimi prijemi, vključitvijo v sheme višje kakovosti in podobno ter tako poveča svoje prihodke.

19. Kolikor prvostopenjski organ s strani tožnika predloženi listini v zvezi z izkazovanjem pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih ni sledil, bi ga po mnenju sodišča moral z razlogi za takšno njegovo dokazno oceno pred izdajo prvostopenjske izpodbijane odločbe seznaniti in mu omogočiti, da se o tem izjavi, česar pa ni storil, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zato je treba kot pravočasno predložene upoštevati tudi listine, ki jih je tožnik priložil k pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo, in sicer (starejše) mnenje Javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu št. 95/2016 z 17. 5. 2016 s pojasnilom s 17. 8. 2016 ter drugostopenjsko odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-251/2017/2 z 31. 1. 2018, iz katere izhaja drugačna dokazna ocena drugostopenjskega organa kot v predmetni zadevi, kljub po mnenju sodišča v bistvenem primerljivem dejanskem stanju4. Sodišče s tem v zvezi namreč ugotavlja, da je drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi navedel, da je tožnik z mnenjem, ki ga je predložil v pritožbenem postopku v zvezi z zatrjevanjem statusa kmeta na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, že uspel. V nadaljevanju pa je, kljub takšni ugotovitvi, sledil prvostopenjski odločitvi v zvezi s prihodkom iz kmetijske dejavnosti. Razlogov za takšno dokazno oceno, ob tem da je v postopku na prvi stopnji tožnik, kot rečeno, predložil tudi drugo (novejše) mnenje, pritožbeni organ ni pojasnil, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče namreč odločbe v tem delu, ki je bistven za odločitev, ne more preizkusiti.

20. Sodišče ne sledi niti dokazni oceni upravnih organov v predmetni zadevi, da tožnik ni uspel dokazati svoje strokovne usposobljenosti za dejavnost, ki jo namerava opravljati na zemljiščih, za kateri je podal izjavo o sprejemu ponudbe. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je k svoji vlogi v tej zadevi tožnik s tem v zvezi predložil potrdilo Biotehniškega centra B., Medpodjetniškega izobraževalnega centra št. 800/15 z 21. 10. 2015, da je opravil 20-urni tečaj iz kmetijstva in uspešno opravil tudi preizkus znanja iz kmetijstva. Predložil je tudi kopijo diplome Univerze v ..., Fakultete za elektrotehniko, iz katere izhaja, da je opravil vse obveznosti univerzitetnega študijskega programa elektrotehnika in končal univerzitetni študij ter pridobil strokovni naslov univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike.

21. Iz upravnega spisa dalje izhaja, da je k pritožbi s tem v zvezi predložil še potrdilo Biotehniškega centra B. z 12. 12. 2017, da je opravil tečaj iz kmetijstva po programu, ki je potekal v štirih sklopih, med drugim tudi iz živinoreje (ta sklop obsega različne pasme živali, med ostalimi tudi čebele) ter potrdilo Čebelarske zveze Slovenije o udeležbi na usposabljanju na področju dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP z 7. 6. 2013, potrdilo Univerze v ..., Veterinarske fakultete, Centra za podiplomski študij in permanentno izobraževanje, Pododbor za izobraževanje rejcev in drugih neveterinarskih delavnic z 11. 7. 2013, da se je udeležil izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel in potrdilo Čebelarske zveze Slovenije o udeležbi in uspešno opravljenem preverjanju znanja na 42-urnem tečaju za čebelarje začetnike v času od marca do julija 2013. 22. Glede na navedena, v upravnem postopku predložena dokazila, sodišče sodi, da tožniku ni mogoče utemeljeno očitati, da ni usposobljen za čebelarstvo oziroma da ni predložil dokazov o svoji strokovni usposobljenosti za to dejavnost, pri čemer takšnega svojega zaključka organ sploh ni obrazložil, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

_Sklepno_

23. Sodišče je po vsem povedanem presodilo, da je upravni organ zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP) ter da zaradi napačne uporabe materialnega prava (četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZKZ) ni pravilno oziroma popolno ugotovil dejanskega stanja in tako (vsaj) preuranjeno zaključil, da tožnik ni izkazal, da bo iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih pridobival pomemben del dohodka. To pomeni, da je tudi preuranjeno zaključil, da tožnik kot kmet nima predkupne pravice po 23. členu ZKZ5. 24. Zato je tožbi na podlagi 3., 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tožnik je sicer predlagal sojenje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-16, česar pa podatki postopka ne omogočajo, hkrati pa tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu nov postopek pri pristojnemu organu prizadejal težko popravljivo škodo. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

25. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

26. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22% DDV (tožnikov pooblaščenec je namreč zavezanec za ta davek) znaša 469,70 EUR.

27. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

28. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1./c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta /.../. 4 V omenjeni, po mnenju sodišča primerljivi zadevi, je prvostopenjski organ odobril pravni posel, sklenjen med prodajalci in tožnikom D. D.; neuspela kupca pa sta s pritožbo izpodbijala za uspelega kupca (tožnika) ugotovljeni status kmeta. Drugostopenjski organ je pritožbo neuspelih kupcev zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje. V zvezi s priznanjem statusa kmeta uspelemu kupcu (tožniku) je v obrazložitvi pritožbene odločbe navedel, da je uspeli kupec s predloženimi dokazili (mnenje javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu št. 95/2016 z 17. 5. 2016 in pojasnilo k temu mnenju s 17. 8. 2016) izkazal izpolnjevanje spornega pogoja. 5 Po prvem odstavku 23. člena ZKZ lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet katerega je zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo. 6 Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu tožniku prizadela težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.