Izbris podatkov ob izpisu iz RKC

Datum

14.08.2024

Številka

07121-1/2024/932

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Opisujete, da bi se želeli izpisati iz RKC, vendar ste na njihovi spletni strani zasledili, da ob izbrisu podatkov to označijo. Sprašujete, kako lahko to označijo, ne da bi ob tem hkrati hranili vaše osebne podatke?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posameznik lahko na podlagi Splošne uredbe pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravico do izbrisa oz. do pozabe, npr. iz razloga, ker osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali drugače obdelani ali ker posameznik prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava, pa zanjo ne obstaja druga pravna podlaga. Opozarjamo, da pravica do izbrisa ni neomejena in je ni mogoče uveljavljati npr. v primeru, če je obdelava potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu – tako velja tudi v primeru obdelave podatkov v krstni knjigi.

IP je v mnenjih že večkrat poudaril, da posameznik od župnije ne more zahtevati izbrisa podatka o krstu, če so ti podatki točni in popolni, lahko pa zahteva, da se v krstni knjigi zabeleži dejstvo izstopa iz katoliške vere, če je pred tem formalno izstopil iz katoliške vere.

Obrazložitev

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru svojih pristojnosti vam podajamo pojasnilo v zvezi z izbrisom osebnih podatkov iz krstne knjige, o morebitnih drugih vprašanjih v zvezi z arhiviranjem in arhivskimi gradivi pa IP ni pristojen organ.

Na podobno vprašanje, kot je vaše, je IP že odgovarjal z nezavezujočimi mnenji, npr. v mnenju št. 0712-1/2019/106 z dne 30. 1. 2019 in v tam citiranih mnenjih. Mnenje je dostopno s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

Pojasnjujemo, da ima vsak posameznik pravico do izbrisa oz. do pozabe skladno s Splošno uredbo, ki je opredeljena v 17. členu Splošne uredbe.

Prvi odstavek 17. člena Splošne uredbe tako določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

-osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

-posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava, in za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

-posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ugovarja obdelavi skladno z 21. členom (obdelavi, ki poteka zaradi opravljanja nalog v javnem interesu oz. na podlagi zakonitih interesov upravljavca), pa za njihovo obdelavo ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, obdelavi ugovarja v primeru neposrednega trženja;

-osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

-osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

-osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe od mladoletne osebe.

Opozarjamo, da pravica do izbrisa ni neomejena, saj Splošna uredba v tretjem odstavku 17. člena določa, da izbrisa osebnih podatkov ni mogoče uveljavljati, če je obdelava potrebna npr. za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s prvim odstavkom 89. člena, kolikor bi pravica iz prvega odstavka lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. Prvi odstavek 89. člena Splošne uredbe med drugim določa, da se za obdelavo v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s to uredbo uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Več informacij o pravici do izbrisa in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.

O izbrisu podatkov iz krstne knjige je odločalo tudi Upravno sodišče RS, ki je s sodbo potrdilo odločitev IP, da posameznik s sklicevanjem na pravico do izbrisa iz 17. člena Splošne uredbe, ne more doseči izbrisa svojih osebnih podatkov iz krstne knjige, ki jo upravlja RKC. Namreč, skladno z zgoraj citiranim tretjim odstavkom 17. člena Splošne uredbe izbrisa svojih podatkov ni mogoče uveljaviti, če je obdelava potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu v skladu s prvim odstavkom 89. člena (ki zahteva uporabo ustreznih zaščitnih ukrepov) in kolikor bi pravica do izbrisa onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov obdelave. 52. člen Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14, ZVDAGA) v prvem odstavku 52. člena določa, da se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi in ima lastnosti arhivskega gradiva po tem zakonu. V skladu z določbo 45. člena ZVDAGA morajo lastniki zasebnega arhiva to gradivo hraniti trajno, strokovno neoporečno in celovito (kar npr. predstavlja enega od zaščitnih ukrepov, ki jih zahteva zgoraj citirani prvi odstavek 89. člena Splošne uredbe). Sodišče je pritrdilo odločitvi IP, da je hramba osebnih podatkov posameznika v krstni knjigi upravljavca potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu in da bi brisanje osebnih podatkov iz te knjige, na podlagi zahtev posameznikov po 17. členu Splošne uredbe, vsaj resno oviralo uresničevanje teh namenov.

Sodišče je v sodbi pojasnilo tudi, da pri hrambi osebnih podatkov posameznika v matični krstni knjigi že po naravi stvari ne gre za primer, ko bi tožnik zaznaval izpovedovanje ali izvrševanje vere, ki bi pomenilo tako prisilno konfrontacijo z verskim prepričanjem, da bi pomenila poseg v njegovo versko svobodo. Z golo hrambo njegovih osebnih podatkov v krstni knjigi posameznik ni prisilno soočen z verskimi elementi ali prisiljen v sodelovanje pri izvrševanju vere, poleg tega pa se je v konkretnem primeru o izstopu oziroma izčlanitvi iz RKC v krstni knjigi napravil zaznamek, kar po stališču Sodišča, že samo po sebi predstavlja spoštovanje njegove pravice ne pripadati nobeni veri.

Tudi iz že izdanih mnenj IP izhaja, da posameznik od župnije ne more zahtevati izbrisa podatkov o krstu, če so takšni podatki točni in popolni, temveč lahko posameznik od župnije zahteva le, da ta v krstni knjigi zabeleži dejstvo izstopa iz katoliške cerkve, v kolikor je pred tem formalno izstopil iz katoliške cerkve. Namen vpisa v krstno knjigo je evidentiranje dejstva, da je bil posameznik krščen ter podatkov v zvezi s samim krstom, takšen namen pa se s potekom časa ne izčrpa.

V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov