Jedro

Če PUP za manjši odmik kot 2,5 m določa kot pogoj soglasje mejašev in če tega ni, ostali pogoji PUP-a niti niso relevantni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 893/99-18 z dne 28.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 28.4.1999. Z njo je ta zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote Š.L. z dne 6.4.1998. Z njo je prvostopni organ zavrnil zahtevo investitorjev U.L. mlajšega, tožnika in I.L. za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za legalizacijo postavitve pomožnega objekta - lesene nadstrešnice tlorisnih izmer 6,80 x 2,90 m na zemljišču s parc. št. 1060/4 k.o. S. Ob reševanju pritožbe je tožena stranka ugotovila, da za predmetni objekt ni mogoče izdati odločbe o dovolitvi priglašenih del, ker soglasje mejaša k posegu ni bilo dano in tako ni izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor glede na določbo 52. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Š.L. Sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe (2. odstavek 67. člena ZUS), tem razlogom pa dodaja še naslednje: po določbi 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) pristojni upravni organ za urejanje prostora dovoli priglašena dela, če ugotovi, da njih zadostuje priglasitev, ter da niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Zemljišče, se ureja z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Š.L. (PUP, Uradni list RS, št. 47/93 in 8/94). Nahaja se v območju S1/16 Pod P.. Postavitev pomožnih objektov, med drugim tudi nadstrešnic, je sicer dopustna (8. in 9.b člen PUP). V 52. členu PUP določa odmike od objektov in parcelne meje pod določenimi pogoji. Tako je v 3. alinei določeno, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 2,5 m, ker je s tem še omogočena še zasaditev dreves in prehod vozil oziroma vzdrževanje in uporaba objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča ter je takšen minimalni odmik dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarno-varnostni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest. S soglasjem mejaša je lahko razdalja manjša od 2,5 m. Investitor je v tem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin in snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša (4. alinea 52. člena PUP). Pomožni objekt tožnika je oddaljen manj kot 2,5 m od parcelnih meja z zemljiščema s parc. št. 1060/5 in 1060/3 k.o. S. Prvostopni organ je zato pozval mejaše zemljišč k soglasju. Gradnji so nasprotovali, razen mejaša A.K., ki pa ni podal nobene izjave. Poseg je ocenjen tudi iz vidika 1. in 2. alinee 52. člena PUP. 1. in 2. alinea 52. člena urejata odmike med objekti oziroma objektom in parcelno mejo z opisnimi kriteriji. Vendar odmik od parcelne meje glede na 4. alineo 52. člena PUP ne sme biti manjši od 2,5 m, razen če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Ker je objekt postavljen bliže kot 2,5 m od parcelne meje, za presojo njegove dopustnosti ne prideta v poštev 1. in 2. alinea 52. člena PUP, temveč 4. alinea. Ta pa omogoča legalizacijo le ob soglasju sosedov. To v obravnavanem primeru ni bilo dano. Zato je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa pravilna.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločitev. Vztraja pri mnenju, da bi moral upravni organ upoštevati oziroma presojati tudi vprašanja po 2. alinei 52. člena odloka PUP, po katerem mora biti medsebojni odmik objektov tolikšen, da novi objekti ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini oziroma naravo sosednjih parcel. Dejstvo je, da z legalizacijo postavljenega objekta sosedje ne bi utrpeli nobene škode, niti ne bi bili prizadeti v bivalnih pogojih. Tega organ ni ugotavljal. Gre za poseg na zemljišču, ki je v lasti tožnika. Tovrstna soglasja sosedov ga ne bi smela ovirati, saj gre za poseg v lastninska upravičenja tožnika.

A.B. (v tem upravnem sporu prizadeta stranka) in tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča si v konkretnem primeru tožnik napačno razlaga določbe PUP o odmikih od parcelne meje. Ta njegov ugovor, ki ga je uveljavljal že v tožbi in ga ponavlja tudi v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Z zavrnilnimi razlogi se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Glede na dejansko stanje, ki izhaja iz izpodbijane odločbe tožene stranke in izpodbijane sodbe ter upoštevaje določbe ZUN in odloka, na katere se sklicujeta tožena stranka in sodišče prve stopnje pritožbeni ugovor napačne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je v zadevi odločalo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (1. odstavek 51. člena ZUS). Glede na določbo 5. odstavka 72. člena ZUS, ki dopušča uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja le, kadar sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku tega tožnikovega pritožbenega razloga, (ki je tudi sicer nekonkretiziran) ni presojalo.

Ker je bilo na ugotovljeno dejansko stanje po presoji pritožbenega sodišča tudi materialno pravo pravilno ugotovljeno in tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.