Jedro

Sodišče, ko odloča o priporu, lahko ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. V tej fazi postopka sodišče ne ocenjuje dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje.

Izrek

Obdolženim: M. B., P. K., D. O. in M. S. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za mesec dni, to je vključno do 1. 3. 2016.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče zoper obdolžene M. B., P. K., D. O., M. S. in soobdolžence preiskava in sicer zoper M. B., P. K. in D. O. zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter zoper obdolženega M. S. zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Obdolženci so v priporu od 1. 10. 2015 dalje iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor je bil obdolžencem podaljšan s sklepi senata Okrožnega sodišča v Kranju I Ks 37577/2015 z dne 29. 10. in 30. 10. 2015 do 1. 1. 2016. Za tem pa jim je bil pripor podaljšan še s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Kr 37577/2015 z 28. 12. 2015 do vključno 1. 2. 2016. 2. Obdolžencem je bila odvzeta prostost 1. 10. 2015 in sicer M. B. ob 05.05 uri, P. K. ob 05.01 uri, D. O. ob 05.07 uri ter M. S. ob 05.15 uri.

3. Dne 22. 1. 2016 je okrožna državna tožilka na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolžencem pripor podaljša še za mesec dni. Predlog utemeljuje z ugotovitvijo, da so še vedno podani zakonski pogoji za pripor. Podan je utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj, v postopku, ki teče zoper obdolžence se do sedaj tudi niso pokazale okoliščine, ki bi ta utemeljen sum ovrgle. Navaja, da so še vedno podani razlogi za pripor za vse obdolžene in sicer priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Navaja ter obrazlaga okoliščine, ki upravičujejo takšno oceno, ter obrazlaga neogibnost pripora za varnost ljudi in sorazmernost tega ukrepa s posegom v osebno svobodo obdolžencem. Ugotavlja, da obstajajo objektivni razlogi zaradi katerih preiskovalna sodnica še ni mogla zaključiti preiskave. Navaja, da je čas enega meseca potreben za zaključek preiskave ter za tožilstvo za odločitev po končani preiskavi.

4. O predlogu okrožne državne tožilke sta se izjavila zagovornika obdolženega D. O. in obdolženega M. S. Predlogu za podaljšanje pripora nasprotujeta. Zagovornik obdolženega D. O. ponavlja obdolženčev zagovor, v katerem je del dejanj priznal, storitev drugih kaznivih dejanj pa zanikal. Obdolženi O. je dejanja izvrševal po naročilu soobdolženih in nima možnosti, da bi sam vzpostavil proizvodnjo oziroma gojenje konoplje, saj laboratorija in materiala v hiši na Sviščakih, kjer prebiva ni več. Meni, da tudi obdolženčeva dosedanja kaznovanost za druga kazniva dejanja, ne more biti podlaga za sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja. Zagovornik obdolženega M. S. izpodbija obstoj utemeljenega suma, saj meni, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi zoper obdolženega odrejeni na podlagi določb 149.a in 150. člena ZKP na podlagi podatkov, ki niso zadoščali za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, ampak gre le za nepreverjene informacije policije, kar pa za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov ne zadostuje. Navaja, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ne obstaja, saj je bila obdolžencu zasežena vsa količina sporne snovi, zaradi česar je jasno, da kaznivega dejanja ne more ponoviti. Podrejeno zatrjuje, da bi ukrep v obliki hišnega pripora, ob prepovedi stikov s tretjimi osebami, dosegel svoj namen.

5. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju M. R. je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pri predložitvi predloga državne tožilke Vrhovnemu sodišču pojasnila, da preiskava še ni končana, zaslišane so bile sicer že vse priče, ni pa bilo odločeno o pritožbi Odvetniške družbe G. zoper sklep naslovnega sodišča I Kpr 37577/2015 z dne 16. 12. 2015 o zavrnitvi zahteve za izločitev dokazov. V zvezi s tem je bil celoten spis posredovan na višje sodišče dne 30. 12. 2015, odločitve in spisa pa še ni prejela.

B.

6. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolžence teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Obdolženi M. S. je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do desetih let, obdolženi M. B., P. K. in D. O. pa so v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od pet do petnajst let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

7. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči, torej preizkusiti ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

8. Utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja po prvem oziroma tretjem odstavku 186. člen KZ-1, je ugotovljen in obrazložen v pravnomočnem sklepu o preiskavi, pravnomočno pa je tudi presojen v sklepih o odreditvi pripora in sklepih o njegovem podaljšanju. Zagovornik obdolženega S. ocenjuje, da utemeljenega suma ni, ker naj bi presoja o utemeljenem sumu, kot zakoniti podlagi za pripor, temeljila na nedovoljenih dokazih. Preiskovalna sodnica je s sklepom z dne 16. 12. 2015 zavrnila njegovo zahtevo za izločitev dokazov, sklep še ni pravnomočen, saj je zagovornik vložil pritožbo. V nadaljevanju postopka bo tudi v primeru, če bodo kateri od zbranih dokazov pravnomočno izločeni, potrebno presoditi njihov vpliv na zakonitost in ustavnost ostalih dokazov, oziroma presoditi, ali morda ne gre za tako imenovane sadeže zastrupljenega drevesa in pa, ali ostali dokazi še vedno utemeljujejo sum storitve kaznivih dejanj. Presoja vsega navedenega ne spada v okvir senatov, ko odločajo o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Po ustaljeni sodni praksi lahko sodišče, ko odloča o priporu ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. Večkrat je bilo pojasnjeno, da v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje. Ti dokazi so v konkretni kazenski zadevi, kot je bilo že pojasnjeno, zbrani, in jih je v predlogih za podaljšanje pripora navedla tudi državna tožilka.

9. Prav tako je potrebno pritrditi okrožni državni tožilki, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obdolžencem iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, in da so dovolj tehtne, da opravičujejo nadaljnje podaljšanje pripora. Že v sklepu II Kr 37577/2015 z dne 28. 12. 2015 (s katerim je bil obdolžencem podaljšan pripor do 1. 2. 2016), je Vrhovno sodišče navedlo, da način izvršitve kaznivih dejanj, katerih so obdolženci utemeljeno osumljeni in delovanje obdolženih B., K. in O. v hudodelski združbi z vnaprej določenimi vlogami, dejstvo, da naj bi obdolženci delovali v daljšem časovnem obdobju, da so se obdolženi B., O. in K. ukvarjali s pridelovanjem in vzgajanjem sadik konoplje, da je šlo za večje število nasadov, tako da naj bi K. in B. te nasade imela, O. pa naj bi jima dobavljal sadike konoplje, dobavljali pa naj bi jih tudi neidentificirani dobavitelji iz Avstrije (prav tako pa naj bi šlo za dobavitelje hašiševega olja, kar poudarja tožilka), kažejo nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja. Tudi subjektivne okoliščine pri obdolžencu B., K. in O., ki jih navaja državna tožilka, potrjuje sklep o realni in konkretni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja. K. kot B. sta bila že kaznovana zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, B. večkrat, K. pa enkrat, ko mu je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju izrečena pogojna obsodba v kateri je bila določena kazen desetih mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let, ki se izteče 9. 7. 2016. Državna tožilka pravilno poudarja, da je obdolženec dejanje storil v času trajanja preizkusne dobe po navedeni pogojni obsodbi, kar utrjuje sklep o nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Tako B. kot K. nista zaposlena, nimata rednih sredstev za preživljanje, kar v povezavi z dalj časa trajajočim ukvarjanjem z dejavnostjo, za katero sta utemeljeno osumljena, napotuje na sklep, da naj bi si obdolženca z izvrševanjem kaznivega dejanja pridobivala sredstva za preživljanje. D. O. sicer ima sredstva za preživljanje, prejema mesečno pokojnino, vendar pa okoliščina, da gre tudi pri njem za dalj časa trajajočo dejavnost, ter dejstvo, da mu izvrševanje kaznivih dejanj ni tuje, saj je bil že kaznovan za različna kazniva dejanja, utemeljuje sklepanje, da bi na prostosti kaznivo dejanje ponovil. Takšno sklepanje utrjuje obstoj utemeljenega suma, da naj bi se obdolženec ukvarjal z vzgajanjem in prodajanjem sadik konoplje ter s prodajo konopljinega olja. Pri vseh treh obdolžencih pa tudi različne oblike izvrševanja kaznivih dejanj kot prodaja, hramba, proizvodnja kažejo na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Državna tožilka utemeljeno opozarja, da so nekateri O. odjemalci sadik konoplje še vedno na prostosti, da je na prostosti kupec večjih količin konoplje U. G., da so tudi B. dobavitelji hašiševega olja na prostosti, ter da je na prostosti tudi kupec hašiševega olja, na prostosti pa je tudi večina K. odjemalcev, kar predstavlja okoliščine, ki potrjujejo sklep o obstoju pripornega razloga.

10. Poleg objektivnih okoliščin pri M. S., ki kažejo na ponovitev kaznivega dejanja, kot so ukvarjanje s prodajo večjih količin konoplje, dejstvo, da ima dobavitelje, da je bilo najdeno pri hišni preiskavi pri obdolžencu več kot 10 kg mamila konoplje, ki jo je hranil in še 14 rastlin konoplje, ki naj bi jo gojil, utemeljuje sklepanje, da pri obdolžencu obstajajo okoliščine o nevarnosti ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče tako kot že v sklepu II Kr 37577/2015 z dne 28. 12. 2015, na katerega se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, ugotavlja, da opisano ravnanje in okoliščine utemeljujejo sklep, da bi obdolženec v kolikor bi bil izpuščen na prostost s prodajo oziroma nakupom mamila nadaljeval. Tak sklep potrjuje tudi dejstvo, da identiteta obdolženčevega dobavitelja večjih količin konoplje še ni ugotovljena.

11. Vse subjektivne in objektivne okoliščine, ki jih poudarja državna tožilka in so bile tudi že presojene ter obrazložene v dosedanjih sklepih o odreditvi oziroma podaljšanjih pripora, kažejo na realno konkretno nevarnost ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Zato zagovornika obdolženega S. ter obdolženega O., da obdolženca nimata možnosti ponovitve kaznivega dejanja, ne vnašata dvoma v oceno, da je priporni razlog pri obeh obdolžencih še vedno podan.

12. Ni pa tudi nikakršnih pomislekov v zatrjevanje državne tožilke, da tovrstna kazniva dejanja predstavljajo nevarnost za zdravje posameznika in skupnosti. Stopnja ogrožanja varnosti z ravnanji, kakršna se očitajo obdolžencem, je visoka, varnost ljudi pa ogrožena do te mere, da upravičuje poseg v osebno svobodo. Ob upoštevanju teže očitanih kaznivih dejanj in stopnje nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj je podano tudi sorazmerje ne samo s posegom v svobodo obeh obdolžencev, temveč tudi glede trajanja pripora.

C.

13. Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da gre za obsežno zadevo z več obdolženci, že uvedena preiskava je bila kasneje še razširjena. V zadevi bo moralo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev dokazov odločiti še pritožbeno sodišče, za tem pa bo potrebovala okrožna državna tožilka glede na izid preiskave, oziroma glede na odločitev pritožbenega sodišča določen čas za nadaljnje ukrepanje. Vrhovno sodišče je zato predlogu za podaljšanje pripora ugodilo in pripor podaljšalo še za en mesec, to je do vključno 1. 3. 2016.