Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 452/2005

ECLI:SI:UPRS:2005:U.452.2005 Upravni oddelek

zahtevek stranke zahtevek stranke
Upravno sodišče
4. oktober 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zgolj listine, ki so dokazila k zahtevku, ne morejo nadomestiti zahtevka, vendar pa zadošča za specifikacijo zahtevka navedba vložnih številk.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper dopolnilno odločbo Upravne enote A, št.... z dne 12. 9. 2003, s katero je prvostopni organ odločil, da je AA upravičen do odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju: SOD) v vrednosti 50.673,00 DEM za podržavljene nepremičnine, med drugim tudi parc. št. 1158 stavbišče in parc. št. 1159 gospodarsko poslopje, vl. št. 50, k.o. L. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je v zadevi sporno, ali je bila zahteva za denacionalizacijo pravočasno vložena tudi za podržavljeni parc. št. 1158 in parc. št. 1159, vpisani pri vl. št. 50, k.o. L. Tožena stranka ocenjuje, da je zahteva za denacionalizacijo, vložena dne 29. 4. 1992, vsebovala tudi sporna zahtevka. Zahteva je bila vložena na vnaprej pripravljenem obrazcu in je bila z vidika individualizacije zahtevka ob vložitvi pomanjkljiva, ker vlagatelj ni konkretno navedel parcelnih številk, vendar so bile vlogi ob njeni vložitvi in z dopolnitvijo v teku postopka priložene vse priloge, ki jih določa 62. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Obrazec je omogočal konkretizacijo zahtevka le za kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in premične stvari, tako da vlagatelj niti ni imel možnosti, da bi izrecno in določno zahteval glede na vrsto nepremičnin tudi stavbno zemljišče, kar sta bili ob podržavljenju parc. št. 1158 in parc. št. 1159. Zahteva za denacionalizacijo torej ne navaja posameznih parcelnih številk. Da bi bila v formalnem in materialnem smislu popolna, bi morala vsebovati navedbo parcelnih številk, vendar se te pomanjkljivosti ne more pripisati izključno na škodo aktivno legitimirane stranke, ki je vložila zahtevo na vnaprej pripravljenem obrazcu. Pomanjkljiva je bila namreč le v konkretizaciji podržavljenih nepremičnin. Organ bi moral v skladu z 68. členom ZUP/86 vlagatelja pozvati, da vlogo dopolni oz. odpravi pomanjkljivosti. Vendar iz celotne dokumentacije izhaja, da sta tako vlagatelj kot tudi organ očitno štela, da se zahteva za denacionalizacijo nanaša na vse podržavljene parc. št. v vl. št. 50, torej tudi na parc. št. 1158 in 1159, vl. št. 50 k.o. L. V vlogi je vlagatelj navajal, da želi, da se nepremičnine vrnejo v naravi oz. v obliki odškodnine, v teku postopka, dne 20. 10. 1997 pa je podal specifikacijo zahtevka tako glede parcelnih številk, kot tudi glede odškodnine v obliki obveznic, za katere je zavezana SOD. Po oceni tožene stranke je vlagatelj v predmetni zadevi s pravočasno vloženo zahtevo za denacionalizacijo izrecno zahteval denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 50, ki so bile pred zaplembo v lasti upravičenca.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke in meni, da mora zahteva za denacionalizacijo poleg drugega vsebovati tudi premoženje, na katero se zahteva nanaša. V zahtevi je torej treba navesti natančne podatke o premoženju in sicer po vrsti premoženja npr. kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča, gozdovi, stanovanjske hiše, poslovni prostori, premičnine in drugo ali po parcelah oz. drugih oznakah, ki omogočajo identifikacijo premoženja. V konkretnem primeru pa je vlagatelj navedel le dve vrsti podržavljenega premoženja in sicer kmetijska zemljišča in gozdove. Meni, da dejstvo, da je bila vloga vložena na obrazcu z že opredeljenimi rubrikami, ne more vplivati na to, da določena vrsta podržavljenega premoženja s strani vlagatelja ni bila zahtevana. Vlagatelj bi namreč lahko lastnoročno dopisal na obrazcu - vlogi tudi druge podatke. V zvezi s predložitvijo listin ob zahtevi pa je sodna praksa že zavzela stališče (sodba U 1/2003 z dne 13. 4. 2004), da v primerih, ko vlagatelj razen kmetijskih zemljišč ne navede oz. podčrta nobene druge vrste premoženja, ni dejanske podlage za zaključek, da naj bi se zahteva nanašala tudi na objekte oz. vse premoženje, ki je bilo podržavljeno. Čeprav so bile zahtevi za denacionalizacijo priložene tudi vse listine, pa teh listin ni mogoče šteti kot dopolnitev vsebine materialnega zahtevka. Z listinami se ne nadomešča pomanjkanja podatkov o premoženju v zahtevi, pač pa se z njimi izkazuje utemeljenost zahtevka. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Stranka z interesom v tem postopku BB na tožbo ni odgovorila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je upravni organ z določitvijo odškodnine tudi za parceli 1158 in 1159 k.o. L odločil mimo postavljene zahteve za denacionalizacijo.

Določba 1. odstavka 61. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US) določa, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve, kar pomeni, da v postopku velja načelo dispozitivnosti. Za uvedbo je potrebna zahteva stranke, kar posledično pomeni, da organ postopka ne more uvesti, če zahteva ni vložena. Z zahtevkom razpolaga stranka in od nje je odvisno, ali bo materialno pravico, ki jo ji daje zakon, tudi uveljavljala. Le v kolikor je zahtevek postavljen, lahko organ, glede na določbo 62. člena ZDen, ki določa kaj mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo, tak zahtevek obravnava. Sodišče se v obravnavani zadevi v celoti strinja s tožbeno navedbo, da zgolj listine, ki so dokazila k postavljenemu zahtevku, samega zahtevka ne morejo nadomestiti. Vendar pa je v obravnavanem primeru, tudi po mnenju sodišča, vložnik zahtevka za denacionalizacijo s postavitvijo materialnega zahtevka v obsegu vložnih številk 50 in 282 k.o. L, zahteval razen ostalih parcel, ki so sestavljale vl. št. 50 in 282 k.o. L, tudi parceli 1158 in 1159, ki po svoji dejanski rabi nista bili kmetijsko oz. gozdno zemljišče. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podala pravilne razloge, katerim sodišče v celoti sledi, zakaj zahteve za denacionalizacijo ni mogoče razlagati v smeri postavljenega tožbenega ugovora, torej da je vlagatelj zahteve z obkrožitvijo v obrazcu navedenega kmetijskega zemljišča in gozdnega zemljišča, omejil svojo zahtevo na vračanje le teh dveh vrst rabe. Namreč obrazec ni primeroma našteval vseh vrst rabe zemljišč, tako da bi bilo moč zaključiti, da je z obkrožitvijo vlagatelj specificiral zahtevek in ga s tem omejil le na ti dve vrsti rabe tudi po obsegu zahtevanega. Pravilno je zato organ prve stopnje štel, da je vlagatelj zahteval vrnitev vseh nepremičnin vloženih v vl. št. 50 in 282 k.o. L, ki so mu bile podržavljene s citirano odločbo. Po mnenju sodišča torej tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ odločal mimo postavljenega zahtevka ter s tem kršil določbe upravnega postopka. Neprimerno je očitati vlagatelju, da ni na vlogi lastnoročno dopisal vrste rabe zemljišč, ki je obrazec ni vseboval, glede na to, da je obseg zahtevanega vlagatelj opredelil s številko vložka. Obrazec pa mu je bil vnaprej ponujen in ni vseboval vseh možnih rab zemljišč, niti ni vseboval drugih opcij glede vrste rabe zemljišč, kot navedene.

V obravnavani zadevi se tožeča stranka tudi neutemeljeno sklicuje na stališče sodišča, zavzeto v sodbi U-1/2003 z dne 13. 4. 2004, da listine, priložene denacionalizacijski zahtevi, ne morejo nadomestiti materialnega zahtevka, ki ga je dolžan postaviti vlagatelj zahteve za denacionalizacijo, saj ne gre za enako dejansko situacijo. V obravnavani zadevi namreč iz samega zahtevka izhaja, da je bil postavljen tudi za sporni dve parceli, ki sta bili ob podržavljenju vloženi v vl. št. 50 k.o. L, kar omogoča nesporno identifikacijo premoženja, ki ga je zahteval v vrnitev. Pomanjkljivost obrazca, ki je predvideval zgolj dve vrsti rabe, ne more iti v škodo stranki, tako da bi se obseg zahtevanega premoženja zožil zgolj na v tiskovini navedena kmetijska in gozdna zemljišča, predvsem ker je, kot je sodišče že poudarilo, obseg materialnega zahtevka razviden iz navedbe vložnih številk.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia