Jedro

Organ je navedel, da tehta, kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri prosilki, in da ugotavlja, da je verjetnost, da bi prosilka uspela z vložitvijo izrednih pravnih sredstev manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspela, saj prosilka v določenem roku ni dopolnila nerazumljive vloge, da bi jo sodišče lahko obravnavalo, pri čemer jo je sodišče opozorilo na pravne posledice, kolikor vloga ne bi bila dopolnjena v skladu s pozivom in je bila zaradi tega vloga zavržena ter pritožba zoper sklep zavrnjena. Zato zadeva po mnenju organa nima verjetnega izgleda za uspeh in prosilki ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Organ je s tem nepravilno uporabil določbe 24. člena ZBPP, saj je že opravil presojo utemeljenosti podanega izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 217/2021-2 z dne 22. 4. 2021, odpravi ter se vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), s katerim je zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu vložitve pravnega sredstva zoper sklep višjega sodišča v zadevi II Kp 67397/2020, saj ni izpolnjen pogoj po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prosilka podala pritožbo zoper sklep o zavrženju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 67397/2020 z dne 5. 1. 2021, s katerim je sodišče kot nerazumljivo zavrglo njeno vlogo, ker kljub pozivu sodišča za dopolnitev vloge, ni ravnala v skladu s pozivom sodišča in je tako, na podlagi 76/3 člena ZKP, njeno pritožbo zavrglo. V posledici se je prosilka pritožila na višje sodišče, ki je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe organa izhaja, da je organ ugotavljal verjetnost izgleda za uspeh in ugotovil, da prosilka nima verjetnosti izgleda za uspeh oziroma da je ta manjša kot verjetnost, da bi uspela, saj prosilka ni dopolnila nerazumljive vloge na način, da bi jo sodišče lahko obravnavalo.

4. Tožnica zoper navedeno odločbo vlaga laično tožbo, v kateri navaja, da ji je kršena zakonska pravica do brezplačne pravne pomoči, saj se ima sama pravico boriti do zadnje stopnje sodišča v Republiki Sloveniji, ne glede na vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru, ker ji je v nasprotnem kršena zakonska pravica do dodelitve brezplačne pravne pomoči, zaradi česar tukajšnjemu sodišču predlaga, da odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in s tem ugodi njeni tožbi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala predmetni upravni spis.

6. Tožba je utemeljena.

7. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Organ za BPP torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, temveč je skladno z zakonom dolžan ugotoviti tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upošteva pri dodelitvi BPP pa določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se po presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek).

8. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

9. Za dodelitev BPP morata biti torej kumulativno izpolnjena tako imenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine in dejstva primeroma opredeljuje 24. člen ZBPP, kot je navedeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi pa je relevantna določba 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je udeležba v postopku razumna.

10. Kdaj šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek 24. člena ZBPP. Za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na tej podlagi mora torej biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznano na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, pri čemer je treba upoštevati tudi pravico do vložitve pravnega sredstva, za katero je potrebna pravna pomoč strokovnjaka, saj gre na ta način za uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, četudi se zdi, da vlagatelj s pritožbo ne bo uspel. Stvar presoje uspeha vlagatelja z vložitvijo rednega ali izrednega pravnega sredstva namreč ne sodi v pristojnost presoje Organa za BPP. Organ za BPP namreč nima zakonske podlage, da bi opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti (glej tudi odločitev Upravnega sodišča RS v zadevah I U 357/2013, II U 67/2014, II U 177/2015, II U 138/2018 in druge). Tožena stranka je namreč v odločbi zapisala, da ugotavlja, da je verjetnost, da bi prosilka uspela z vložitvijo izrednih pravnih sredstev manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspela, s čimer je opravila presojo morebitnega uspeha z izrednim pravnim sredstvom, kar pa ni namen odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Upoštevati je namreč treba, da je namen dodelitve brezplačne pravne pomoči posamezniku, uresničevanje z Ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pri čemer lahko posameznik ustrezno sodno varstvo uveljavlja samo ob ustrezni strokovni pomoči pooblaščenca, s čimer mora po načelu enakopravnosti in upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, zadoščeno standardu poštenega postopka, skladno z določili Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V primeru, ko gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku oziroma v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa se na ta način uresničuje tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

11. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri odločanju ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev, ko torej končni zaključki niso očitni (kot bi bilo npr. v primeru prepozno vložene ali nedovoljene pritožbe), bi bila storjena kršitev do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.

12. Glede na dejstvo, da je organ kot izhaja iz izpodbijane odločbe navedel, da tehta kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri prosilki, in da ugotavlja, da je verjetnost, da bi prosilka uspela z vložitvijo izrednih pravnih sredstev manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspela, saj prosilka v določenem roku ni dopolnila nerazumljive vloge, da bi jo sodišče lahko obravnavalo, pri čemer jo je sodišče opozorilo na pravne posledice kolikor vloga ne bi bila dopolnjena v skladu s pozivom in je bila zaradi tega vloga zavržena ter pritožba zoper sklep zavrnjena, zaradi česar je ugotavil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in prosilki ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene brezplačne pravne pomoči, je tako pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabil določbe 24. člena ZBPP, saj je že opravil presojo utemeljenosti podanega izrednega pravnega sredstva.

13. Ker je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zaradi česar jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba upoštevaje pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč tudi vse ostale zgoraj navedene pogoje.