Jedro

Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo.

Zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (I.) toženi stranki naložilo v petnajstih dneh plačati tožeči stranki znesek 6.559,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2022 do plačila in (II.) toženi stranki naložilo povrnitev stroškov tožeče stranke, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne zahtevek tožeče stranke, podrejeno pa naj jo razveljavi. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je 10. 7. 2023 opravilo pripravljalni narok, prvega naroka pa ni opravilo takoj zaradi možnega dogovora, določilo ga je za dan 18. 9. 2023. Tožeča stranka je 8. 9. 2023 pri sodišču vložila pripravljalno vlogo, ki jo je tožena stranka prejela 12. 9. 2023, torej pet dni pred prvim narokom za glavno obravnavo. Tožena stranka je navedla, da bi sodišče z upoštevanjem te pripravljalne vloge ravnalo v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 286.a člena ZPP. Ta ugovor je sodišče prve stopnje zavrnilo in vlogo upoštevalo. Navedlo je, da četrti in peti odstavek 286.a člena ZPP omogočata sodišču, da stranki prekludira z navajanjem novih dejstev in dokazov še pred prvim narokom za glavno obravnavo, česar pa v tem gospodarskem sporu ni storilo. Zato je vlogo upoštevalo.

6.Tožena stranka tudi v pritožbi nasprotuje upoštevanju te vloge. Navaja, da je imela tožeča stranka od pripravljalnega naroka dovolj časa, saj je za datum prvega naroka za glavno obravnavo vedela dva meseca pred samim narokom. Tudi s strani tožene stranke pa je bila opozorjena, da njene navedbe ne zadoščajo za vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka, torej je prejela tudi ustrezno materialno procesno vodstvo. Navaja še, da stranka sicer lahko vloži vlogo tudi brez poziva sodišča, kar pa mora storiti dovolj zgodaj, da jo je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Po šestem odstavku 286.a člena ZPP sodišče vloge, ki je vložena v nasprotju s prej navedenim četrtim odstavkom ne sme upoštevati, razen če stranka izkaže, da vloge ali navedb brez svoje krivde ni mogla podati pravočasno, ali pa upoštevanje vloge ne bi zavleklo postopka. Kot navaja, sta bili stranki postopka na to posledico jasno in določno opozorjeni z dopisom sodišča, ki sta ga prejeli z vabilom na pripravljalni narok 8. 6. 2023. Pritožba uveljavlja, da je bila tožeča stranka jasno in nedvoumno opozorjena na posledice, da sodišče prve stopnje njene vloge, ki je sodišču ne bo poslala dovolj zgodaj, da bi jo bilo mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred prvim narokom za glavno obravnavo, ne bo upoštevalo. Tožena stranka še navaja, da tožeča stranka tega, da brez svoje krivde ne bi mogla predložiti vloge pravočasno, ni niti uveljavljala, upoštevanje te vloge pa je brez dvoma zavleklo ta postopek, saj čas od prejema vloge do naroka ni zadoščal za pripravo odgovora v okviru pravice tožene stranke do izjave, ki ji je sodišče zato moralo dodeliti rok za odgovor, potem pa izvesti še nadaljnja dva naroka, na katerih je izvajalo dokaze, predlagane v prepozni vlogi. S tem je po mnenju tožene stranke zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, na trditve in dokaze iz te vloge pa je nato povsem nekritično oprlo svojo odločitev v sodbi.

7.V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Le v primeru, da sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave ali ustno na naroku pozove, naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge, pa stranka tega ni storila, lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (drugi odstavek 286. člena ZPP). Stranka pa ima tudi brez poziva sodišča po pripravljalnem naroku pravico predložiti pripravljalne vloge, ki jih mora sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka (četrti odstavek 286.a člena ZPP). Vloge, ki so predložene v nasprotju z v prejšnjem stavku navedenim, se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (peti odstavek 286.a člena ZPP).

8.Ugotovitev sodišča prve stopnje, da strankam ni postavilo roka za izjavo o posameznih vprašanjih, je pravilna, saj kaj takega iz spisa ne izhaja. Iz vabila na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z dne 8. 6. 2023, in sicer iz njegove 6. točke izhaja, da mora stranka najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, po prvem naroku za glavno obravnavo pa lahko to stori le, če teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče prve stopnje ni začelo prvega naroka za glavno obravnavo takoj po končanju pripravljalnega naroka, saj je obstajala možnost sklenitve dogovora med pravdnima strankama in predložitve dokumentacije s strani tožeče stranke. Drugih pozivov sodišče pravdnima strankama ni dalo. Glede na navedeno bi lahko tožeča stranka tudi še na prvem naroku za glavno obravnavo navajala dejstva in predlagala dokaze, ki jih je podala v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 8. 9. 2023. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je upoštevalo tudi to vlogo. Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo. Ob tem pa je tožeča stranka zaslišanje prič A. A. in B. B. predlagala že v dopolnitvi tožbe.

9.V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjala tako obsegu izvedenih del kot količini vgrajenih materialov, prav tako pa tudi predložitvi certifikatov o ustreznosti vgrajenih materialov.

10.V zvezi s temi ugovori je tožeča stranka predlagala tudi postavitev izvedenca gradbene stroke, kar pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z navedbo, da se je na podlagi že izvedenih dokazov (zaslišanja in pisnih izjav prič A. A., B. B. in C. C. ter vpogledom v listine in fotografije) z gotovostjo prepričalo, da je tožeča stranka gradbena dela opravila.

11.Sodišče prve stopnje pri presoji dokazov res ni vezano na kakšna dokazna pravila. Vendar pa zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka. Višje sodišče se tako ne strinja s sodiščem prve stopnje, da so že preostali dokazi, torej predložene fotografije in listine, ki niti ne dokazujejo dobave vsega materiala, ki naj bi ga tožeča stranka vgradila, prav tako pa tudi niso predloženi vsi certifikati o ustreznosti vseh vgrajenih materialov, ob izpovedi zaslišanih zadostujejo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Gradbeni dnevniki, ki niti niso podpisani, prav tako že zaradi vsebine ne morejo vsebovati količine opravljenih del in vgrajenih materialov (gre le za splošen opis del na določen dan, kakšno je bilo vreme, koliko delavcev je na tisti dan opravljalo delo, ipd.). Dejstvo oprave vseh del, katerih plačilo tožeča stranka vtožuje, je dejstvo, ki ga mora dokazati tožeča stranka, za kar je predlagala tudi ustrezen dokaz, torej izvedenca gradbene stroke. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, torej ali so bila opravljena vsa zaračunana dela in ali je bilo porabljeno toliko materiala, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi tako sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera moralo postaviti izvedenca gradbene stroke. Za ugotovitev vsega navedenega je namreč potrebno strokovno znanje strokovnjaka, njegovi izračuni in strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.

12.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, pri čemer gre za obsežen sklop dejstev, za katero višje sodišče ugotavlja, da ga samo ne more prvič ugotavljati. Pri tem tudi ne gre za manjšo dopolnitev, temveč za izvedbo ključnega dokaza. Razveljavitev sodbe tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V tem primeru je pravico do pritožbe ocenilo kot močnejšo pravico (355. člen ZPP).

13.V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je višje sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286a, 286a/4, 286a/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.