Jedro

Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.

Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se na novo v celoti glasi: »Skupne stroške postopka v znesku 249,60 EUR nosijo stranke postopka v sorazmerju z njihovimi solastniškimi deleži, vsak do 1/3 oziroma vsak po 83,20 EUR.

P. Ž. in P. K. sta dolžna povrniti A. P. vsak po 83,20 EUR, v 15 dneh pod izvršbo.«

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu (v 1. točki izreka) potrdi.

III. Nasprotna udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da so opravi delitev skupnega premoženja: stanovanja št. 3 v prvem nadstropju večstanovanjske hiše na ulici V. (št. stavbe 652), ki stoji na parceli št. 266/2, k.o. x., in še ni vpisano v zemljiško knjigo kot poseben del večstanovanjske stavbe, obsega pa dve sobi, kuhinjo, shrambo, kopalnico z WC-jem, predsobo, balkon ter kletne prostore v skupni izmeri 69,99 m², kjer so predlagatelj A. P. in nasprotna udeleženca P. Ž. in P. K. lastniki vsak do 1/3, in sicer s prodajo stanovanja in razdelitvijo izkupička med udeležence po enakih delih, ter da skupne stroške postopka v znesku 1.344,00 EUR nosijo stranke v sorazmerju s svojimi deleži, vsak do 1/3 oziroma po 448,00 EUR, pri čemer sta P. Ž. in P. K. dolžna povrniti A. P. vsak po 448,00 EUR, v 15 dneh pod izvršbo.

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožujeta nasprotna udeleženca in predlagata, da se ta v celoti odpravi. Navajata, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku odločalo o zahtevku predlagatelja glede delitve stvari v solastnini, s katero le-ta ne more razpolagati, saj je iz zapisnikov o rubežu nepremičnine z dne 19.8.2011 in 20.12.2011 razvidno, da je izvršitelj v navedenih dnevih opravil rubež nepremičnine v lasti predlagatelja. Navajata še, da predlagatelj v tem neprimernem času zahteva previsok znesek za odkup svojega deleža nepremičnine, da ni izkazal upravičenega interesa za delitev stvari v solastnini ter da so stroški, nastali v nepravdnem postopku, nepotrebni.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tretji odstavek 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) določa, da ima zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, pomen zaznambe izvršbe. V skladu s 170. členom istega zakona sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, s to zaznambo pa upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini z učinkom tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine torej ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, zato je pritožbeni očitek v tem delu neutemeljen.

5. Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne. Iz navedenega izhaja, da je neutemeljena tako pritožbena graja o neprimernosti časa, v katerem predlagatelj zahteva previsok znesek za odkup svojega deleža nepremičnine, saj zakoniti zastopnik nasprotnih udeležencev ne obrazloži razlogov neprimernosti, niti tista, ki sodišču prve stopnje očita, da predlagatelj postopka za delitev stvari v solastnini ni izkazal upravičenega interesa. Sklep sodišča prve stopnje je zato v tem delu pravilen in zakonit. 6. V skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, 97/2010, v nadaljevanju ZST-1) sodišče v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagatelj ob vložitvi predloga ocenil vrednost stvari, ki je predmet delitve, na 3.000,00 EUR in glede na tako oceno plačal dolžno takso v višini 249,60 EUR, ker pa – upoštevaje omenjeno določbo ZST-1 – ni sprejelo sklepa o določitvi prave vrednosti nepremičnine, četudi jo je pred tem na primeren način preverilo, predlagatelj ni dolžan doplačati razlike za premalo plačano sodno takso. Pritožbeni graji je zato v tem delu pritrditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Ker sta pritožnika s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).