Jedro

Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 182475/2012 z dne 29. 11. 2012 ostane v veljavi za znesek 137,81 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov, v ostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Prav tako je odločilo, da sklep o izvršbi ostane v veljavi za znesek 6,06 EUR izvršilnih stroškov. Začasnemu zastopniku je priznalo stroške zastopanja v znesku 162,38 EUR, toženi stranki pa je naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 41,04 EUR.

Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da stroškovno ugodi njenemu tožbenemu zahtevku. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je sodišče zavrnilo zahtevek, ki se nanaša na stroške čiščenja okolice in stroške hišnika, ker je te storitve izvajala sama in ni imela sklenjene posebne pogodbe, čeprav toženec temu ni ugovarjal. Pogodba o upravljanju nikjer ne določa, da mora biti posebna pogodba v pisni obliki. Glede stroškov opomina tožeča stranka navaja, da gre za poslovni lokal in ne stanovanje in zato za toženca ne velja Zakon o varstvu potrošnikov. Tožeča stranka je upravičena do stroškov vodenja rezervnega sklada, prav tako ji gredo stroški zavarovanja, saj iz razdelilnika izhaja ključ delitve. Glede vode tožeča stranka navaja, da je obračunana le števčnina in omrežnina, ki se deli na enote. Prav tako je s stroški elektrike.

Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo (drugi odstavek člena 454 ZPP) tako, da je pritožba v tem delu neutemeljena. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati po kakšnem ključu in na podlagi česa vtožuje še sporni znesek. Tožeča stranka bi morala za uspešnost uveljavljanja svoje terjatve napram tožencu pojasniti za vsako postavko, koliko znaša terjatev, po kakšnem ključu in kateri znesek odpade na toženca. Zbirnik o razdelitvi stroškov ne zadostuje. Brez ustrezne trditvene podlage o načinu izračuna toženčevih obveznosti, sodišče ne more ugoditi tožbenemu zahtevku. Ker tožeča stranka temu dokaznemu standardu ni zadostila, za izterjavo drugih postavk pa ni aktivno legitimirana, je sodišče prve stopnje v preostalem delu pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Z ostalimi trditvami v pritožbi pa tožeča stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog.

Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Toženec z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sam trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem, saj se ti ne morejo opredeliti kot za pravdo potrebni stroški. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.