Jedro

Podana je krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu, ker se po 2. odstavku 62. člena ZIZ ni izreklo za krajevno pristojno ob delni razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadaljevanju postopka v pravdi in ker se je izreklo za krajevno nepristojno šele po opravljeni glavni obravnavi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Žalcu je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine I 2088/2004 z dne 19.1.2005. Zaradi dolžnikovega ugovora je s sklepom I 2088/2004 z dne 13.4.2005 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Žalcu. Upnikovo pritožbo je Višje sodišče v Celju z sklepom Cp 1411/2005 z dne 27.10.2005 zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

Okrajno sodišče v Žalcu je v pravdni zadevi P 46/2005 dne 13.4.2007 opravilo javno glavno obravnavo in zadevo zaključilo z napovedjo izdaje pisne sodbe.

Okrajno sodišče v Žalcu je nato s sklepom P 46/2006 z dne 20.5.2007 sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da se zadeva odstopi na podlagi sporazuma o krajevni pristojnosti pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. V predlogu VII P 1611/2007 z dne 27.5.2008 je predlagalo, da se v sporu o pristojnosti določi kot pristojno sodišče Okrajno sodišče v Žalcu. To bi se lahko izreklo za krajevno nepristojno le na ugovor tožene stranke, ki ga ni bilo, po uradni dolžnosti pa le v primeru izključne krajevne pristojnosti in le ob predhodnem preizkusu tožbe.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 in nadalj.) se izvršilni postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot pravdni postopek. Ko izvršilno sodišče izda sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, mora navesti sodišče, pri katerem bo tekel pravdni postopek, pri čemer se izreče za nepristojno, če meni, da je za pravdni postopek pristojno drugo sodišče. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal. V obravnavanem primeru je upnik uveljavljal dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, vendar je Okrajno sodišče v Žalcu s sklepom z dne 13.4.2005 odločilo, da bo v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Žalcu. Sklep o tem je postal pravnomočen. Po opravljeni javni glavni obravnavi pa se je brez ugovora katerekoli stranke to sodišče izreklo za krajevno nepristojno, češ da je prezrlo sporazum o krajevni pristojnosti. Vrhovno sodišče pritrjuje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, da je sklep o nepristojnosti izdan prepozno in da je za odločanje v pravdni zadevi ostalo pristojno Okrajno sodišče v Žalcu. Vezano je namreč na svoj pravnomočni sklep o lastni pristojnosti v pravdnem postopku z dne 13.4.2005, ko ni izkoristilo možnosti iz drugega odstavka 62. člena ZIZ za odstop zadeve po sporazumu o krajevni pristojnosti pristojnemu pravdnemu sodišču. Poleg tega tudi določbe 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po opravljeni javni glavni obravnavi ne dovoljujejo pravdnemu sodišču, da bi se še izreklo za krajevno nepristojno.

V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sporu o pristojnosti po drugem odstavku 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.