Jedro

Tudi če bi sodišče verjelo dolžniku, bi dokazal samo bolniško odsotnost zakonitega zastopnika v času vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo, ne pa že kar takih okoliščin na njegovi strani, da ne bi bil zmožen vložiti pravočasnega ugovora. To terja več trditev, te v predlogu niso bile konkretizirane. Zgolj zato, ker je sklep o izvršbi prvo pisanje in ga dolžnik ni mogel pričakovati, še ne pomeni, da je avtomatično utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka). Zavrglo je ugovor zoper sklep o izvršbi (2. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik zatrjeval, da je zakoniti zastopnik že od 16. 10. 2023 dalje bolniško odsoten in celo hospitaliziran. To naj bi izhajalo iz odločbe ZZZS z dne 12. 10. 2023, za katero navaja, da je priložena, kar ne drži. Dolžnik ni navajal drugih relevantnih okoliščin, prav tako ni priložil relevantnih dokazov niti jih ni predlagal, zato ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu. Ni mogoče šteti, da je zamudo pri vložitvi ugovora povzročil nepričakovan dogodek, ki ga dolžnik kljub zadostni skrbnosti ne bi mogel predvideti niti preprečiti.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se je šele z vročitvijo sklepa seznanil, da odločbe ZZZS ni bilo med prilogami. Nenavadno se mu zdi, da sodišče ni pomagalo prava nevešči stranki tako, da bi ga s sklepom z dne 15. 3. 2024, ko ga je pozivalo na predložitev originalne vloge s podpisom zakonitega zastopnika ali pooblastila, hkrati opozorilo, da med prilogami ni bilo odločbe ZZZS, na katero se je skliceval v predlogu. Prva vloga v postopku (tožba ali sklep o izvršbi) je sama po sebi dogodek, ki ga nihče ne more predvideti, zato so neutemeljeni razlogi sodišča, da je bil ne dovolj skrben, ker ni pričakoval prve vloge, na katero bi se lahko odzval. Dolžnik je v zvezi z ravnanji v pravnem prometu, ki so nujno potrebni za delovanje podjetja, storil vse, kar je potrebno. Nadomeščala ga je tajnica, ni pa bil dolžan direktor na kogarkoli prenašati pooblastil zgolj iz razloga, ker bo mogoče v času njegove bolniške odsotnosti po pošti prišla izvršba, na katero bo potrebno odgovoriti. Ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je izkazal utemeljen razlog (ne sklicuje se za izmišljene stvari brez dokazov, ampak dejansko svojo bolezen) in odsotnost dokazuje z javno listino odločbo ZZZS, v kateri je pojasnjeno, da je utrpel hudo bolezen in da zaradi nje v času bolniškega staleža ne sme opravljati dela.

3.Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbena navedba, da zakoniti zastopnik dolžnika v času bolniške odsotnosti ni smel zaradi odločbe ZZZS opravljati dela, je neupoštevna pritožbena novota. Ker v pritožbi ni pojasnil, zakaj te navedbe ni mogel brez svoje krivde podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337 člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6.Dolžnik za trditev o hospitaliziranosti zakonitega zastopnika v predlogu ni predlagal nobenega dokaza (npr. odpustno pismo bolnice). Niti ni zatrjeval, da bi naj to izhajalo iz sporne odločbe ZZZS.

7.Za trditev o bolniški odsotnosti zakonitega zastopnika dolžnika od 16. 10. 2023 dalje se je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skliceval na odločbo ZZZS št. 250000 - 18070 - 26870/2022/13 z dne 12. 10. 2023, a je ni priložil predlogu. Sodišče prve stopnje sicer ni pozvalo dolžnika k predložitvi odločbe ZZZS (in je zato ni vpogledalo), kar mu očita v pritožbi, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi če bi sodišče verjelo dolžniku, bi dokazal samo bolniško odsotnost zakonitega zastopnika v času vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo 20. 1. 2024, ne pa že kar takih okoliščin na njegovi strani, da ne bi bil zmožen vložiti pravočasnega ugovora. To terja več trditev, te v predlogu niso bile konkretizirane, dokaz s sporno odločbo ZZZS pa ne bi mogel nadomestiti pomanjkljivih trditev. Zgolj zato, ker je sklep o izvršbi prvo pisanje in ga dolžnik ni mogel pričakovati, še ne pomeni, da je avtomatično utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni dvoma v pravilnost vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo in da nasprotnega dolžnik ne zatrjuje. Pritožbeno to ni sporno. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik ni navajal relevantnih okoliščin in ni zadostil trditvenemu bremenu. Pravilno je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

8.Dolžnik izpodbija tudi odločitev o zavrženju prepoznega ugovora. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil dolžniku sklepu o izvršbi vročen s fikcijo 20. 1. 2024 in da ni utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je posledično utemeljeno zavrglo kot prepozen ugovor dolžnika, vložen 2. 2. 2024.

9.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.