Prijava kršitev (spam)

Datum

06.03.2025

Številka

07121-1/2025/301

Kategorije

Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede podaje prijav zaradi prejemanja neželene komunikacije (spam). Ker je pri tem pogosto kršenih več zakonov hkrati, za katere so pristojne različne organizacije, pri čemer vsaka omogoča prijavo kršitve na svoj način in s svojim obrazcem, vas zanima, ali morate prijavo poslati vsakemu nadzornemu organu posebej, na za to predvidenih obrazcih, ali pa lahko pošljete samo eno prijavo na vse tri naslove in si organi sami iz sporočila pridobijo v obrazcih zahtevane podatke.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij, kamor spadajo tudi nenaročena elektronska sporočila, SMS sporočila, MMS sporočila in telefonski klici, urejata ZEKom-2 in ZEPT. Nadzor nad izvajanjem določb ZEKom-2 o neželeni komunikaciji izvaja Agencija RS za komunikacijska omrežja (AKOS), nadzor nad izvajanjem določb ZEPT pa Tržni inšpektorat (TIRS). V kolikor gre v vašem primeru za neželeno komunikacijo, ki jo prejemate preko SMS / MMS / elektronske pošte / klicnih avtomatov, vam predlagamo, da svojo prijavo zoper morebitno nezakonito ravnanje podjetij podate na AKOS, ki je pristojen organ za ukrepanje v zvezi z nezaželenimi komunikacijami fizičnim osebam preko elektronskih sredstev. V zvezi z morebitnimi nepoštenimi oziroma zavajajočimi poslovnimi praksami in pravicami, ki izvirajo iz področja varstva potrošnikov, pa vam predlagamo, da se obrnete na TIRS.

Neposredno trženje preko navadne naslovljene pošte ni posebej urejeno v ZVOP-2, zato veljajo določbe Splošne uredbe. Pristojni organ za nadzor nad izvajanjem določb Splošne uredbe pa je IP. V kolikor neželena sporočila torej prejemate preko navadne, naslovljene pošte, lahko podate prijavo na IP.

Uporaba obrazca IP za podajo prijave ni obvezna, je pa priporočljiva, saj boste z izpolnitvijo vseh zahtevanih rubrik zagotovili informacije, ki jih IP za obravnavo prijave potrebuje. Pomembno je, da v prijavi navedete glede česa podajate prijavo in opišete vse okoliščine. En obrazec lahko nato posredujete vsem nadzornim organom skupaj.

O b r a z l o ž i t e v:

Neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij

Področje izvajanja neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij, kamor spadajo tudi nenaročena elektronska sporočila, SMS sporočila, MMS sporočila in telefonski klici – neželena komunikacija (spam) je primarno urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, ZEKom-2) – za pošiljanje fizičnim osebam in Zakonu elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15, 189/21 – ZDU-1M, 18/23 – ZDU-1O in 30/24 – ZIUETDS, ZEPT) – za pošiljanje pravnim osebam. Nadzor nad izvajanjem določb ZEKom-2 o neželeni komunikaciji izvaja Agencija RS za komunikacijska omrežja (AKOS), nadzor nad izvajanjem določb ZEPT pa Tržni inšpektorat (TIRS). V kolikor neželeno komunikacijo prejemate preko elektronskih sredstev, prisojnost IP ni podana.

ZEKom-2 ureja vprašanja neželene komunikacije v 226. členu. V prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Pri uporabi govornih telefonskih klicev je treba upoštevati tudi določbo 217. člena ZEKom-2, ki naročniku omogoča, da prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen. Drugi odstavek 226. člena nadalje določa, da lahko, ne glede na določbe prvega odstavka, fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Navedena ureditev se skladno s četrtim odstavkom istega člena uporablja le za fizične osebe. V skladu z navedeno določbo mora imeti posameznik možnost zavrniti neposredno trženje na svoj elektronski naslov že v trenutku, ko je elektronski naslov pridobljen. Za neposredno trženje posameznikom/fizičnim osebam bo po mnenju IP načeloma šlo v primerih, ko se sporočila pošiljajo na elektronske naslove določenih (npr. ime.priimek@druzba.si) ali določljivih oseb.

ZEPT pa ureja področje neposrednega trženja v 6. členu. Prvi odstavek določa informacije, ki morajo iz komercialnega sporočila jasno izhajati in pravi, da lahko ponudnik storitev pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

– je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,

– je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,

– so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in

– so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

ZEPT ne vsebuje pogoja, da je potrebno predhodno soglasje pridobiti tudi od prejemnikov, ki so pravne osebe. Drugi odstavek 6. člena ZEPT namreč izrecno določa, da mora ponudnik poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, upoštevati tudi pravila o soglasju prejemnika storitve skladno z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.

Potrebno je torej razlikovati, ali gre za sporočila posredovana z namenom neposrednega trženja pravnim ali fizičnim osebam. V obeh primerih morajo sporočila izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 6. člena ZEPT, za posredovanje elektronskih sporočil fizičnim osebam, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj glede predhodnega soglasja iz prvega odstavka 158. člena ZEKom-1, oziroma pogoj glede ponujanja podobnih izdelkov ali storitev kupcem na podlagi drugega odstavka 158. člena ZEKom-1.

V kolikor gre torej v vašem primeru za neželeno komunikacijo, ki jo prejemate preko SMS / MMS / elektronske pošte / klicnih avtomatov, vam predlagamo, da svojo prijavo zoper morebitno nezakonito ravnanje podjetij podate na AKOS, ki je pristojen organ za ukrepanje v zvezi z nezaželenimi komunikacijami fizičnim osebam preko elektronskih sredstev. V zvezi z morebitnimi nepoštenimi oziroma zavajajočimi poslovnimi praksami in pravicami, ki izvirajo iz področja varstva potrošnikov, pa vam predlagamo, da se obrnete na TIRS.

Neposredno trženje preko navadne naslovljene pošte ni posebej urejeno v ZVOP-2, zato veljajo določbe Splošne uredbe, nadzor nad zakonitostjo pa izvaja IP. IP pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov za namen neposrednega trženja v skladu z uvodno določbo 47 Splošne uredbe lahko dopustna tudi na podlagi zakonitega interesa upravljavca (6(1)(f) člen Splošne uredbe). V kolikor neželena sporočila torej prejemate preko navadne, naslovljene pošte, lahko podate prijavo na IP. Prijavo lahko pošljete po elektronski pošti na naslov gp.ip(at)ip-rs.si oz. po navadni pošti na naslov IP. Uporaba obrazca IP ni obvezna, je pa priporočljiva, saj boste z izpolnitvijo vseh zahtevanih rubrik zagotovili informacije, ki jih IP za obravnavo prijave potrebuje. Pomembno je, da v prijavi navedete glede česa podajate prijavo in opišete vse okoliščine. En obrazec lahko nato posredujete vsem nadzornim organom skupaj.

Pravica do ugovora

Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, na podlagi 21. člena Splošne uredbe pravico, da kadarkoli ugovarja obdelavi podatkov za namene takega trženja. Obenem ima posameznik tudi pravico zahtevati izbris osebnih podatkov (npr. elektronskega naslova) iz zbirke upravljavca.

IP v zvezi s postopkom uveljavljanja pravic posameznika pojasnjuje, da se morajo zahteve najprej vložiti neposredno pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja, informacije oziroma zavrnilni odgovor pa mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. Če upravljavec na vašo zahtevo ne odgovori v enomesečnem roku oz. zahtevo zavrne, lahko zoper molk upravljavca ali zavrnitev pravice vložite pritožbo na IP.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka