Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot sporen znesek je stranka izrecno opredelila le 109.871,08 EUR. Ob tem pa je bistveno, da revidentka konkretizirano izpodbijala zgolj tisti del odločitve pritožbenega sodišča, ki se nanaša na plačilo različnih računov v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, vse vezano na povrnitev dela „neposrednih stroškov“. Seštevek posameznih računov znaša skupaj109.871,08 EU, kar je kot sporno v uvodu revizije opredelila tudi revidentka.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 109.871,08 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena; zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem postopku) toženki naložilo v plačilo znesek 43.499,03 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) s stroškovno posledico (III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo v zvezi z obrestnim delom tožbenega zahtevka (I. točka izreka) ter glede odločitve o stroških postopka (III. točka izreka). V preostalem delu je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka).
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Tožnica je s tožbo uveljavljala več denarnih zahtevkov v skupnem znesku 849.257,16 EUR in sicer vse na odškodninski podlagi zaradi zatrjevano protipravnega ravnanja toženke pri izdaji gradbenega dovoljenja. Tako je zahtevala plačilo neposrednih stroškov (v višini 342.117,86 EUR) in posrednih stroškov (v višini 437.545,74 EUR) ter stroškov obresti (v višini 69.593,56 EUR). Vtoževana škoda naj bi ji nastala zaradi priprave projekta gradnje objekta, ki zaradi razveljavitve gradbenega dovoljenja ni bil izveden. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku le za plačilo zneska 43.499,03 EUR kot škode zaradi neposrednih stroškov pri pripravi izgradnje projekta.
7. Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
8. Tožnica je navedla, da revizije ne vlaga zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka vezanega na povrnitev „posrednih stroškov“ (v višini 437.545,74 EUR) ter „stroškov obresti“ (v višini 69.593,56 EUR). Kot sporen znesek je izrecno opredelila le 109.871,08 EUR. Ob tem pa je bistveno, da revidentka konkretizirano izpodbijala zgolj tisti del odločitve pritožbenega sodišča, ki se nanaša na plačilo različnih računov v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, vse vezano na povrnitev dela „neposrednih stroškov“.(1) Seštevek posameznih računov znaša skupaj109.871,08 EU, kar je kot sporno v uvodu revizije opredelila tudi revidentka.
9. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 109.871,08 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena; zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
10. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato nosi svoje stroške revizije, vsebinski odgovor tožene stranke na revizijo pa glede na naravo odločitve o reviziji ni bil potreben.
Op. št. (1): Glej 21. točko sodbe sodišča druge stopnje. Gre za račune v višini 62.500,00 EUR, 2.151,58 EUR, 28.050,00 EUR, 2.048,50 EUR in 15.120,00 EUR.