Jedro

Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega F. P. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Domžalah je z izpodbijano sodbo obdolženega F. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 1. in 2. odstavku 302. člena KZ v zvezi s členom 22 KZ in mu izreklo kazen pet mesecev zapora. Na podlagi določila 4. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da obdolženca oprosti oziroma mu izreče nižjo kazen ter spremeni odločitev o stroških tako, da celotni stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

V skladu z določilom 2. odstavka 445. člena ZKP je bil spis posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, ki ga je vrnilo brez predloga.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika, ki zadevajo dejansko stanje predmetnega kaznivega dejanja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolžencu očitano dejanje dokazano, vsaj preuranjen, saj je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ustava Republike Slovenije v 3. odstavku 29. člena kot pravno jamstvo ob popolni enakopravnosti zagotavlja vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, izvajanje dokazov v njegovo korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tiste, ki so materialnopravno relevantni. Obstoj in pravno relevantnost takega dokaza mora obramba utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (1. odstavek 17. člena ZKP), v okviru te dolžnosti pa mora pod zgoraj navedenimi pogoji poskrbeti, da se omogoči izvedba dokazov, ki bi lahko bili v korist obdolženca. Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.

Iz spisovnih podatkov tako izhaja, da je obdolženčev zagovornik na glavni obravnavi dne 19.1.2007 predlagal zaslišanje prič, ki naj bi videli obravnavani dogodek, torej očividca, J. P. in U. G., zaradi katerih sta intervenirala policista D. L. in S. M. Ob tem, da je sodišče zaslišalo le policista D. L. in S. M., ki sta za obdolženca, ki se sicer ni želel zagovarjati, obremenilni priči ter da prisotnost predlaganih prič ni bila sporna, saj sta imenovana policista prišla v intervencijo prav zaradi predlaganih prič J. P. in U. G., bi sodišče prve stopnje predmetnim dokaznim predlogom zagovornika moralo ugoditi. Sodišče prve stopnje je sicer ocenilo, da sta izpovedi zaslišanih policistov D. L. in S. M. skladni in prepričljivi v taki meri, da jima je v celoti slediti, vendar le to, ob upoštevanju zgoraj navedenega, ne opravičuje zaključka prvostopenjskega sodišča, da je že z njunima izpovedbama dejansko stanje popolnoma razčiščeno oziroma, da je zadeva zrela za razsojo ter da noben drug izveden dokaz več ne bi mogel omajati odločitve sodišča oziroma vzbuditi dvoma v resničnost izpovedb imenovanih policistov.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je bilo torej sodbo potrebno razveljaviti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, sodišče druge stopnje ostalih pritožbenih navedb ni presojalo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti vse dokaze in dokazni postopek dopolniti z zaslišanjem predlaganih prič ter zatem po pretehtanju in analiziranju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi ponovno napraviti sklep, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje mogoče šteti za dokazano.